Pahor je spomnil, da sta se konec julija 2010 s takratno hrvaško premierko Kosorjevo dogovorila, da se bosta Hrvaška in Slovenija pri reševanju vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke držali določil sporazuma o nasledstvu iz leta 2001. Na osnovi njunega dogovora je oktobra istega leta podpredsednik hrvaške vlade in minister za finance Ivan Šuker poslal pismo v Basel, hkrati pa obvestil slovensko vlado, da bo Hrvaška spoštovala določila tega sporazuma in da bo vprašanje nekdanje LB rešeno v okviru pogajanj o nasledstvu, je pojasnil.

"Ne velja prilivati olja na ogenj nacionalnih čustev"

Če se je nova hrvaška vlada umaknila od tega stališča in prevzela stara stališča, ki so veljala do dogovora s Kosorjevo, bi to po Pahorjevem mnenju pomenilo resen korak nazaj. "Hrvaška vlada nima ne pravnih ne političnih razlogov, da bi to vprašanje poskušala urediti drugače kot na način, h kateremu se je zavezala, nazadnje s pogajanji o vstopu v EU," je poudaril in dodal, da je v četrtem poglavju o prostem pretoku kapitala jasna obveza Zagreba, da se vprašanje varčevalcev nekdanje LB rešuje pred baselskih sodiščem.

Pahor verjame, da zlasti zaradi težkih socialnih razmer v obeh državah in napetosti, ki vladajo v obeh družbah zaradi gospodarske in socialne krize, ne velja prilivati olja na ogenj nacionalnih čustev, "ker se nikoli ne ve, kdaj bo kakšna iskrica postala plamen". Zato je po njegovem zdaj potreben pogum in razum, da se spoštuje sprejete dogovore. "Mislim, da je bilo dogovorjeno veliko in pravično v okviru mednarodnega prava in pogodb in vsako odmikanje od tega bi lahko brez potrebe prineslo stare zaostritve, ki ne bodo koristile nikomur," je opozoril.

Pahor je še poudaril, da bi bilo koristno tako za Slovenijo kot za Hrvaško, če bi bila Slovenija med tistimi državami, ki bi med prvimi in ne med zadnjimi ratificirala pogodbo o vstopu Hrvaške v EU.

Resne težave tudi z Belgijo?

Hrvaška bi zaradi vprašanja dolgov Ljubljanske banke lahko imela težave tudi z Belgijo, ker je belgijska skupina KBC solastnica Nove Ljubljanske banke, danes poroča Jutarnji list. Novi list pa napoveduje, da bo hrvaška vlada kmalu pojasnila aprilske sklepe o pooblastilih Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb glede spora z LB.

Poznavalci političnih razmer v Sloveniji poudarjajo, da bi odpiranje vprašanja dolgov LB lahko zapletlo ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU v slovenskem parlamentu, piše Jutarnji list. Ob tem dodaja, da bodo politični krogi okoli premiera Janeza Janše močno lobirali, da bi za to pridobili še nekatere članice unije. Časnik pri tem omenja Belgijo zaradi interesov skupine KBC v NLB. V skupini KBC so belgijske banke in zavarovalnice.

Vprašanje LB se je "vrnilo domov"

Jutarnji list navaja, da se je vprašanje LB "vrnilo domov", potem ko je Banka za mednarodne poravnave v Baslu (BIS) lani sporočila Hrvaški in Sloveniji, da ni pristojna za reševanje problemov LB. Takrat so iz Basla pojasnili, da ne morejo ponuditi nič novega po neuspešnih pogajanjih pod okriljem BIS, ki so potekali med junijem 2001 in septembrom 2002.

Slovensko veleposlaništvo je zanikalo "izsiljevanje" Hrvaške glede Ljubljanske banke

Pred odgovorom iz Basla se je zdelo, da je rešitev že na vidiku, ker je jeseni 2010 takratna hrvaška vlada zaradi pogajanj z EU potrdila soglasje, da se pogajanja o sporu s Slovenijo nadaljujejo pod okriljem BIS. Nekdanja premiera Borut Pahor in Jadranka Kosor sta ob tem dogovoru napovedovala, da bo spor glede LB rešen v nekaj mesecih, vsekakor pa pred vstopom Hrvaške v EU.

Jutarnji list je danes spomnil, da je Hrvaška dolga leta vztrajala, da bi morali vprašanje LB urejati dvostransko. Ob tem je bilo jasno tudi stališče Hrvaške narodne banke (HNB), da NLB lahko posluje na Hrvaškem šele potem, ko bo hrvaškim varčevalcem vrnila devizne prihranke.