"Danes bi bilo morda primerno spomniti, da je predsednik nestrankarska osebnost," je ob vse večjih protestih po državi dejal sedanji premier Putin odhajajočemu predhodniku Dmitriju Medvedjevu. Medvedjev pa je Putinu čestital za "popolnoma prepričljivo" zmago na nedeljskih volitvah.

Danes je volilna komisija objavila tudi končne izide. Putin je dobil 63,6 odstotka glasov, volilna udeležba pa je bila 65,34-odstotna, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Z Medvedjevom sta se sestala v smučarskem letovišču Krasna Poljana, srečanje pa so prenašale tudi televizije. Govorila sta predvsem o menjavi na vrhu, ko bo Putin 7. maja prevzel predsedniški položaj, Medvedjev pa naj bi postal predsednik vlade.

Natove čestitke

Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je danes po telefonu čestital Vladimirju Putinu za vrnitev na položaj predsednika Rusije. Izrazil je upanje po konstruktivnem dialogu med Natom in Rusijo, dogovorila pa sta se tudi za srečanje "v ne preveč oddaljeni prihodnosti", so sporočili s sedeža Nata v Bruslju.

Rasmussen je poudaril, da si bo tako Nato kot on osebno še naprej skrbno prizadeval za vzpostavitev pravih partnerskih odnosov med zavezništvom in Rusijo, kot so se to dogovorili na vrhu Nata v Lizboni konec leta 2010. Tudi Putin je poudaril pomen dobrih in stabilnih odnosov med Rusijo in Natom, so še sporočili iz Bruslja. Generalni sekretar zavezništva pa se mu je še zahvalil za odkritosrčnost in konstruktiven pristop.

Pri tem je Rasmussen še izpostavil, da bodo letos obeležili prvo desetletje delovanje Sveta Nato-Rusija, stalnega foruma za reševanje odprtih vprašanj. V okviru tega sodelovanja so ustvarili oprijemljiv napredek, še posebej glede Afganistana, boja proti mamilom in proti piratstvu, je izpostavil. Izrazil je tudi upanje, da bo v okviru Sveta Nato-Rusija mogoče doseči napredek pri vprašanju vzpostavitve protiraketnega ščita nad Evropo. Kot je poudaril, bo ta projekt koristil tako članicam zveze Nato kot Rusiji.

Rusija zavrača projekt izgradnje protiraketnega ščita v Evropi, ker se boji, da naj bi bil v resnici uperjen proti njenim raketam, s čimer bi se porušilo strateško ravnotežje moči. Zveza Nato na drugi strani zatrjuje, da načrtovan ščit nikakor ne bi mogel odvrniti ruskih raket, pač pa je uperjen predvsem proti raketam iz "odpadniških" držav, kakršna je npr. Iran.

V Lizboni so se dogovorili, da bosta Nato in Rusija pri vzpostavljanju tega ščita sodelovali, vendar doslej do kakega napredka na izvedbeni ravni ni prišlo. V Moskvi so zaradi tega vse bolj nervozni in so že večkrat zagrozili, da bodo lastne rakete namestili bližje svojim zahodnim mejam, če bo Nato samostojno nadaljeval s projektom. Ali se bo reševanje tega vprašanja nadaljevalo na vrhu Nata v Chicagu maja letos, ostaja še odprto.

Protesti ne bodo ponehali

Zaradi vse večjih protestov v državi spričo dominacije stranke Enotna Rusija, ki jo vodita Putin in Medvedjev, se je bodoči predsednik že začel distancirati od vodilne politične stranke v državi, da bi pokazal, da je predsednik vseh Rusov. Formalno tudi ni član te stranke, čeprav je njen predsednik.

Enotna Rusija je decembra lani na parlamentarnih volitvah zabeležila prepričljivo zmago. A očitki o nepravilnostih in poneverbah so legitimnost zmage postavili pod vprašaj. Izbruhnili so množični protesti, ki pa niso preprečili volilne zmage Putina že v prvem krogu. Njegova vladavina se bo zdaj nadaljevala še vsaj šest let, če ne kar dvanajst.

Vendar pa se opozicija ne namerava sprijazniti z možnostjo, da bi se Putinova era nadaljevala do leta 2024. Za soboto tako napoveduje nove množične proteste, na katerih pričakujejo najmanj 50.000 ljudi, navaja AFP.