Bernanke v svojem poročilu ni povedal nič novega, ampak je ponovil ugotovitve zajete v izjavi po zadnjem zasedanju odbora za odprti trg Fed (FOMC). Centralni bankirji so takrat sporočili, da bodo obrestne mere držali navzdol vse do konca leta 2014, kar je vlilo dodatno zaupanje na trg in kot kaže razočaralo kongresne republikance.

Najhujši napadi na Bernankeja, ki je sicer prav tako republikanec, prihajajo iz predsedniške kampanje. Uradno gre za skrb pred izbruhom hude inflacije, vendar pa je v ozadju tudi precej politike. Za republikance je za zmanjšanje dolga in proračunskega primanjkljaja ter vzpodbujanje gospodarstva najpomembnejše nižanje davkov in zmanjševanje javne porabe.

Obrestna politika centralne banke pomaga gospodarski rasti, Fed pa se pri tem osredotoča tudi na povečevanje zaposlovanja oziroma zmanjšanje števila brezposelnih. V volilnem letu je hitrejši napredek pri obojem v korist predsedniku Baracku Obami, manj pa v korist opoziciji. Predsednik odbora za proračun Paul Ryan je Bernankeju očital preveliko posvečanje pozornosti povečevanju zaposlovanja celo na račun morebitnega povečanja inflacije.

Pri tem naj bi centralna banka uničevala prihranke Američanov in povečevala nevarnost katastrofalne inflacije. Bernanke je kritike zavrnil in zatrdil, da inflacije niso in ne bodo nikoli namenoma pospeševali. Mandat centralne banke pa je tudi stabilnost na položaju trga delovne sile in ker je zaposlovanje še vedno šibko, ga bodo vzpodbujali še naprej, ne glede na kritike, ker je šibka ekonomija večja nevarnost, kot inflacija, ki ostaja pod nadzorom.

Zavrnil je tudi kritike, da politika banke slabi dolar in dejal, da je ostal dolar kar precej trden v teh časih po zadnji krizi. Opozoril je sicer na tveganja, predvsem zaradi evropske dolžniške krize, ki grozi, da bo staro celino pahnila v novo recesijo. Bernanke je zagotovil, da so v stiku z evropskimi kolegi in spremljajo dogajanje ter so pripravljeni storiti vse kar je v njihovi moči za zaščito ameriške ekonomije in finančnega sistema.

K temu spada tudi morebitni nov krog tako imenovanega "kvantitativnega lajšanja" oziroma odkupovanja državnih obveznic, kar po domače pomeni tiskanje denarja. Republikance skrbi, da to povečuje špekulacije in ustvarja nove nevarne balone podobne nepremičninskemu, ki je leta 2008 pahnil svet v hudo krizo.

Po Bernankejevih besedah ameriško gospodarstvo, ki je v zadnjem četrtletju lanskega leta raslo po stopnji 2,8 odstotka, kaže znamenja okrevanja, vendar pa mora tudi kongres narediti svoje in sprejeti ukrepe za dolgoročno zmanjšanje primanjkljajev in javnega dolga. Kongresni urad za proračun je pred kratkim ocenil, da bo letošnji proračunski primanjkljaj nanesel 1100 milijard dolarjev, kar je za 200 milijard manj, kot lani, vendar še vedno izjemno veliko.