Na volitve, prve po maju 2009, je pozvanih okoli 400.000 Kuvajtčanov, ki lahko v 50-članski parlament izbirajo med več kot 280 kandidati, med katerimi je tudi 23 žensk, poročajo tuje tiskovne agencije.
Opozicijski kandidati so pred volitvami pozivali k obširnim reformam, vključno z novo ustavo, s katerimi bi to z nafto bogato zalivsko državo preoblikovali v pravo demokracijo. Med drugim so zahtevali uvedbo večstrankarskega sistema, izvoljeno vlado in ustavno demokracijo, ki bi omejila pristojnosti vladajoče družine al Sabah.
Kuvajt je leta 1962 kot prva monarhija ob Perzijskem zalivu dobil ustavo, s katero je vladajoča družina pristala na delitev oblasti. A sistem dandanes očitno ni več zmožen razrešiti političnega zastoja, zaradi katerega so lani mladi, navdahnjeni z arabsko pomladjo, tudi v tej državi zahtevali reforme.
Konservativni Kuvajt, kjer imajo velik vpliv različni klani, namreč velja za neke vrsto polovično demokracijo, saj so ob izvoljenem parlamentu z zakonodajnimi pristojnostmi obširna pooblastila v rokah vladarja, v vladi pa večino mest zasedajo člani njegove družine. Številčno močni neizvoljeni člani vlade prav tako postanejo člani parlamenta, zaradi česar ta na koncu deluje le kot polizvoljena skupščina.
Nezadovoljstvo pred volitvami se je odrazilo tudi v več nasilnih incidentih v zadnjih dneh. Med drugim so se v torek zvečer varnostne sile spopadle s skupino državljanov, ki so vdrli v zasebno televizijsko postajo Al Vatan. Po mnenju jeznih Kuvajtčanov naj bi namreč ta televizija pred volitvami netila upor.
