Tako imenovani "krizni vrh" se je za zaprtimi vrati odvil pet dni zatem, ko je bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) znižala bonitetno oceno Francije. Za mizo so poleg francoskega predsednika, premiera in šestih ministrov sedeli voditelji petih največjih sindikatov in treh delodajalskih združenj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Resnost krize nas zavezuje k sprejemu odločitev," je predstavnike sindikatov in delodajalcev nagovoril Sarkozy.

V nagovoru socialnim partnerjem, ki so ga iz predsednikovega urada posredovali javnosti, Sarkozy sicer ni omenjal konkretnih predlogov za razrešitev situacije. Ponovil pa je "trdno odločnost ukrepati v smeri davka na finančne transakcije" ter izpostavil svoj uspeh pri prepričevanju Nemčije in Evrope o tem vprašanju.

Sarkozy naj bi danes socialnim partnerjem predstavil načrte ukrepov, s katerimi bi okrepili konkurenčnost francoskih podjetij prek znižanja stroškov dela in bolj fleksibilnega delovnega časa. Z ukrepi bi prav tako znižali brezposelnost, ki je trenutno najvišja v zadnjih 12 letih in je pri 9,8 odstotka. Veliko konkretnega o tej temi francoski predsednik sicer po srečanju ni razkril, poroča ameriška tiskovna agencija AP, zaradi česar so nezadovoljni tudi sindikalni voditelji. Ti si želijo več podrobnosti o načrtu, v okviru katerega bi podjetja v proračun plačevala manj, del bremena pa bi prenesli na potrošnike.

Je pa Sarkozy razkril 430 milijonov evrov vreden program za delovna mesta, kar je sicer relativno majhna številka v primerjavi s francoskim bruto domačim proizvodom (BDP), ki je vreden 1900 milijard evrov. Med konkretnimi ukrepi programa so bolj ugodni pogoji dela za skrajšan delovni čas, programi izobraževanja za brezposelne in spodbude za zaposlovanje mladih ljudi. Oblikovan bo tudi državni sklad za vlaganja v industrijo.

Primerjava z nemškim vzorom

V govoru je sicer Sarkozy primerjal Francijo z njeno "glavno tekmico Nemčijo", ki je vzor gospodarskega uspeha v Evropi. Nemčija je tako obdržala najvišjo bonitetno oceno, medtem ko jo je Francija prejšnji teden pri S&P izgubila. Stroški dela v Franciji so se med letoma 2000 in 2009 zvišali za 20 odstotkov, medtem ko so v Nemčiji v enakem obdobju porasli le za sedem odstotkov. Relativni strošek delodajalca za delavca, ki zasluži 2500 evrov bruto na mesec, je v Franciji dvakrat tolikšen kot v Nemčiji, je poudaril.

Sindikati medtem vztrajajo, da delavci ne bi smeli plačevati stroška finančne krize v času, ko številna podjetja še naprej ustvarjajo dobičke. Prav tako so do Sarkozyjevih načrtov kritični številni, ki njegove poteze povezujejo s predsedniškimi volitvami, ki bodo v Franciji potekale aprila in maja, Sarkozy pa je v anketah trenutno na drugem mestu. Sarkozy je povezovanje njegovih ukrepov s predsedniško kampanjo zavrnil. "Ali se gospodarstvo in odpuščanje ustavita zaradi volitev? Bi morali prenehati razmišljati in delovati zaradi volitev?" je vprašal svoje kritike.