Očitno je bilo moteče, da so bili vsi trije politično precej blizu socialistični stranki in ne Nicolasu Sarkozyju, ki je bil pred izvolitvijo maja 2007 notranji minister. Torej bi v tej aferi sum krivde lahko padel tudi na sedanjega predsednika države, ki ga že tako bremeni domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje leta 2007. To je toliko bolj verjetno, ker je Yannick Blanc, eden od trojice, leta 2006 notranjega ministra Sarkozyja razjezil z zahtevo, da se tujcem omogoči lažji dostop do vizumov.

Lažni zapisniki in pričevanja

Trojico je prefekt pariške policije Michel Gaudin, ki je znan kot Sarkozyjev človek, pred petimi leti suspendiral. Seveda so se pritožili in januarja 2011 jih je prizivno sodišče dokončno oprostilo krivde, vendar se niso mogli vrniti na policijo. Zdaj so v preiskavi tisti, ki so jih tožili, med drugim tudi prefekt pariške policije Gaudin, ki pa je včeraj zanikal kakršno koli krivdo in celo to, da bi proti njemu potekala preiskava.

Obtožbe proti trojici so leta 2007 temeljile na ponarejenih dokumentih, lažnih pričevanjih in lažnih zapisnikih ob prisluškovanju telefonskim pogovorom. Tako so ponaredili podpis policijskega komisarja Jean-Pierra Delcherja kot avtorja zapisnika, v katerem so bile neresnične trditve o enem od trojice.

Delcher meni, da so zlorabili njegovo ime, ker so zaradi njegovega zdravstvenega stanja menili, da bo umrl, preden bi moral potrditi pristnost dokumenta. Primerjanje omenjenega zapisnika z njegovimi avtentičnimi zapisniki je leta 2010 potrdilo sum, da gre za ponarejen Delcherjev podpis.

Prav tako je bil na primer ponarejen podpis neke visoke uradnice na zapisniku o "pričanju strokovnjaka" za dokumente, kot so bivalni vizumi. Omenjeni "strokovnjak" je bil leta 2007 na jugovzhodu Francije zadolžen za upravljanje evropskih sredstev. Sam je sodnikom leta 2010 priznal, da se na dokumente, kot so bivalni vizumi, sploh ne spozna.

Škandal za škandalom

V zadnjih šestih mesecih je to tretji velik škandal, ki pretresa francosko policijo. Septembra je izbruhnil škandal v zvezi z drugim možem policije v Lyonu, 55-letnim Michelom Neyretom, ki je med drugim zasežena mamila dajal ali celo prodajal naprej kriminalcem. Nekateri menijo, da se je samo preveč spoprijateljil z informatorji in pozabil, kakšen je namen druženja z njimi. Dejansko mu je uspelo prijeti številne roparje, teroriste in manjše ribe v prekupčevanju z mamili. S pomočjo informatorjev je na primer tudi dobro vedel, kdaj in kje se bodo pojavili kurirji z mamili iz Španije.

Policijski funkcionarji v Lillu, na severu Francije, pa so od jeseni obdolženi, da so sodelovali v zvodniški mreži in prostitutke med drugim pošiljali tudi Dominiquu Straussu - Kahnu, menda celo v Washington, kjer je služboval kot direktor Mednarodnega denarnega sklada.