Postopek, ki se je v vojaškem oporišču Fort Meade nedaleč od Washingtona začel v petek, se bo tako sklenil že v četrtek s sklepnima besedama tožilstva in obrambe. Vodja postopka, podpolkovnik Paul Almanza bo nato 16. januarja podal svoje mnenje. Glede na potek postopka ni skoraj nobenega dvoma, da bo priporočil sojenje na vojaškem sodišču, na katerem bo Manning najverjetneje obsojen na dolgoletno zaporno kazen.

Tožilstvo je bilo pri predstavitvi svojega primera jedrnato in osredotočeno na to, da je Manning vojak, ki bi moral varovati zaupane mu skrivnosti, in da je s tem, ko je dokumente predal WikiLeaksu, kršil zakon. Preiskovalci so pričali, da so na Manningovem računalniku našli sledi nalaganja zaupnih dokumentov in njihovega pošiljanja po elektronski pošti. Pričal je tudi heker Adrian Lamo, ki mu je Manning domnevno priznal dejanja.

Obramba je k primeru pristopila malce drugače. Manning ne priznava dejanj, ki mu jih očita obtožnica. Če bi jih, bi bilo zgodbe hitro konec in bi moral v zapor. Hkrati pa skuša odvetnik David Coombs spraviti vojsko v neroden položaj in jo morda prisiliti v pogajanja o nižji kazni. Coombs je nameraval sprva za priče poklicati kar 48 oseb, med njimi tudi predsednika ZDA Baracka Obamo. Obama naj bi namreč vplival na postopek z izjavo, da je Manning prekršil zakon.

Na koncu je poklical le dve priči, potem ko mu Almanza ni dovolil zaslišati psihiatrov, ki bi strokovno razložili, da je Manning motena osebnost, ki sploh ne bi smela biti v vojski, kaj šele na občutljivem položaju obveščevalnega analitika v oporišču Kladivo v Bagdadu.

A ker mu Almanza teh pričanj ni dovolil, je Coombs svoj primer gradil predvsem na pričah tožilstva, ki so priznavale, da je bilo z Manningom marsikaj narobe. Med drugim naj bi imel krizo identitete kot homoseksualec v organizaciji, ki je bila temu vse prej kot naklonjena.

Vojak je začel metati računalnike po tleh in vodnika je bilo strah, da bo zagrabil za pištolo

Danes je Coombs kot pričo poklical vodnika Daniela Padgetta, ki je opisal neko Manningovo reakcijo na kritiko, da je pri svojem delu nemaren. Vojak je začel metati računalnike po tleh in vodnika je bilo strah, da bo zagrabil za pištolo. Stotnik Barclay Keay pa je kot priča govoril o pomanjkljivih varnostnih postopkih v obveščevalnem oporišču.

Vojaka Manninga so sicer aretirali maja lani v Iraku, od koder so ga poslali v oporišče marincev Quantico v Virginiji. Tam je bil 23 ur na dan zaprt v samici, poleg tega pa so ga slačili do golega, ker naj bi bil nagnjen k samomoru.

Zaradi spornega ravnanja, ki ga je označil za "bedastega", je med drugim odstopil tiskovni predstavnik State Departmenta Phillip Crowley, ZN so sprožili preiskavo, konec nepotrebnega poniževanja pa so zahtevale tudi organizacije, kot je Amnesty International. Aprila letos so Manninga nato preselili v zapor Fort Leawenworth v Kansasu.

Čeprav Manning ne priznava, da je dokumente predal WikiLeaksu, pa je zagovornike ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangeja strah, da se bo ameriška vlada po obsodbi Manninga spravila še nanj. Pravosodno ministrstvo ZDA gradi primer za civilno sodišče, pri čemer bo uporabilo postopek proti Manningu.