Gbagbo, ki ni želel priznati poraza na predsedniških volitvah novembra lani in je zavračal odstop tudi potem, ko je večina pripadnikov njegovih enot prenehala z boji, se je silam Ouattare danes predal po večdnevnem obleganju njegove rezidence v Abidjanu, v kateri se je skrival. 65-letnega Gbagboja in njegovo soprogo Simone po navedbah vodje mirovnih sil ZN v Slonokoščeni obali Alaina Le Roya zdaj v hotelu v Abidjanu, kjer je tudi Ouattarov tabor, varujejo sile ZN, poročajo tuje tiskovne agencije.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je poudaril, da se je z aretacijo Gbagboja končal večmesečni "nepotreben konflikt" v Slonokoščeni obali. Ob tem je zagotovil podporo novi vladi v državi in napovedal, da bi se rad čim prej pogovoril z mednarodno priznanim predsednikom Slonokoščene obale Alassanom Ouattaro. "Moramo jim pomagati znova vzpostaviti stabilnost, vladavino prava ter reševati vsa humanitarna in varnostna vprašanja," je dejal Ban.

Generalni sekretar ZN je še dejal, da je treba razmisliti o tem, kakšna bo prihodnost Gbagboja, pri tem pa dodal, da je to v rokah Ouattare in njegove vlade. Gbagboju grozi sojenje za zločine proti človečnosti zaradi smrti več sto ljudi, ki so umrli v spopadih med njegovimi silami in silami Ouattare v mesecih, ko je Gbagbo vztrajal na oblasti.

VS ZN se je po aretaciji Gbagboja sešel na izrednem zasedanju, na katerem je vodja mirovnih sil ZN Le Roy sodelujoče za zaprtimi vrati seznanil s trenutnimi razmerami v državi. Po srečanju je v izjavi za medije dejal, da so se silam Ouattare predali tudi visoki predstavniki Gbagbojevih sil. Poudaril je, da krize v Slonokoščeni obali še ni konec, saj je v državi še vedno huda humanitarna kriza. Dejal je še, da sile ZN pri aretaciji niso sodelovale, bodo pa pomagale pri ponovni vzpostavitvi pravne države.

Nekdanja kolonialna sila Francija, ki je pri aretaciji Gbagboja igrala pomembno vlogo, je poudarila, da bo konec Gbagbojeve vladavine pripomogel k novemu obdobju blaginje v državi, ki je nekoč veljala za eno najbolj stabilnih na črni celini. "Po težavah, ki jih je utrpelo, bo to ljudstvo naposled uživalo mir in gospodarski razcvet. To tudi zasluži," je poudaril francoski notranji minister Claude Gueant.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je menila, da je aretacija Gbagboja močno sporočilo diktatorjem po svetu, da ne morejo prezreti volje svojega ljudstva, izražene na volitvah. Prebivalce Slonokoščene obale pa je pozvala, naj ostanejo mirno in prispevajo k izgradnji mirne prihodnosti v svoji državi.

Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek je medtem pozval Ouattaro, naj po aretaciji Gbagboja poskrbi za spravo med sprtimi stranmi v Slonokoščeni obali in za sojenje odgovornim za zločine proti človečnosti.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Human Rights Watch pa je posvarila, da Gbagbo ne bi smel oditi v izgnanstvo v katero od držav, kjer bi se lahko izognil sojenju za zločine proti človečnosti, za katere je odgovoren, poroča francoska tiskovna agencija AFP.