Ministrstvo za okolje in prostor se je zato odločilo, da bo v vladno obravnavo vložilo predlog vzpostavitve stalne svetovalne mreže Prehitimo naravne nesreče, s katero želijo izboljšati kakovost gradenj v slovenskem prostoru in tako zmanjšati škodo ob naravnih nesrečah. Glavna naloga predlagane mreže bo brezplačno svetovanje predvsem fizičnim osebam, ki gradijo ali obnavljajo zgradbo v lastni režiji oziroma angažirajo za to usposobljeno izvajalsko podjetje.
Predsednik uprave Gradbenega inštituta ZRMK Igor Janežič pozdravlja ustanovitev svetovalne mreže, saj v Sloveniji obstaja problem nekakovostno grajenih objektov: "Pri nas je v nasprotju z drugimi državami v zakonu o graditvi objektov uzakonjena možnost samogradnje - pri gradnji objektov v velikosti do 250 kvadratnih metrov ni treba najeti gradbenega podjetja. To pomeni, da se pri izvedbi gradenj pojavljajo na videz drobne napake, ki pa ob naravnih nesrečah pridejo na dan." Hkrati opozarja, da nepotrebna materialna škoda ob naravnih nesrečah ne nastaja le zaradi slabih gradenj, ampak tudi zaradi neprimerne lokacije gradnje. To problematiko bi morale rešiti občine, ne pa svetovalna mreža, pravi. Okoljsko ministrstvo v svojih pojasnilih navaja, da bo svetovalna mreža namenjena predvsem izboljšanju kakovosti gradenj, medtem ko je gradnja na ogroženih območjih načeloma omejena s prostorskimi dokumenti. Svetovalci bodo gradnjo na izbranem zemljišču kljub gradbenemu dovoljenju lahko odsvetovali.
"Zmotno je mišljenje, da mora občina ali država zagotoviti 'brezmadežne gradbene parcele', saj glede na konfiguracijo in geološko sestavo slovenskega ozemlja ni zemljišč, ki ne bi bila ogrožena zaradi naravnih tveganj," odgovarjajo na ministrstvu. Ob tem pojasnjujejo, da podrobna ogroženost zemljišča zaradi naravnih dejavnikov v postopku sprejemanja prostorskih aktov ni preverjena.
Tudi na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije menijo, da morajo že občine z določili občinskega prostorskega načrta varovati prostor pred neustreznimi posegi. "A dostopni podatki ogroženosti pogosto niso dovolj natančni, hkrati pa se v zadnjih letih plazovi in poplave dogajajo tudi na območjih, ki doslej niso bila evidentirana kot ogrožena," v imenu Zbornice pojasnjuje arhitektka Liljana Jankovič Grobelšek. Zbornica tako pričakuje, da bo svetovalna mreža v pomoč tudi pri preprečevanju novogradenj na ogroženih območjih.
Generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar vzpostavitve svetovalne mreže ni podrobneje komentirala, saj na skupnosti predloga od ministrstva niso prejeli in ga podrobneje ne poznajo. Dejala je le, da pozdravljajo razmislek ministrstva, da je treba na področju gradenj nekaj storiti, vendar imajo pomisleke o tem, ali je ustanavljanje novega telesa prava pot, saj bi morale zakonodaja in obstoječe institucije zadostovati.
Stroški vzpostavitve svetovalne mreže so ocenjeni na 146.400 evrov, tekoči letni stroški delovanja mreže pa bodo po predvidevanjih znašali 1,36 milijona evrov. Za začetek bo svetovalna mreža financirana iz državnega proračuna, nato pa želi okoljsko ministrstvo vzpostaviti javno zasebno partnerstvo.
