Državni svet je po svoji ustavni funkciji zastopstvo posameznih družbenih interesov. 22 sedežev v njem pripada lokalnim skupnostim, ki jih bodo izvolili v sredo, 18 sedežev pa predstavnikom ostalih t.i. funkcionalnih ali poklicnih interesov, med njimi imajo en sedež v državnem svetu zagotovljene tudi organizacije na področju socialnega varstva. Volitve slednjih bodo dan pozneje, v četrtek, 28. novembra. Za mesto državnega svetnika, ki bo zastopal interese socialnega varstva se potegujejo trije kandidati. Tomaž Wraber, ki ga predlaga YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, Marija Perkovič (njeni predlagatelji so Šent - Slovensko združenje za duševno zdravje, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije ter Skupnost centrov za socialno delo Slovenije) in dosedanji državni svetnik za to področje Boris Šuštaršič, ki ga predlagajo Zveza za šport invalidov Slovenije, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Zveza društev civilnih invalidov vojn Slovenije, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Društvo študentov invalidov Slovenije, Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije in Sožitje - Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije. Vsaka od slednjih organizacij je predlagala tudi svoje elektorje, izvoljene predstavnike, ki bodo na četrtkovem volilnem zboru (ta je sklican ob 11. uri v sejni dvorani Inštituta RS za rehabilitacijo v Ljubljani) med omenjenimi tremi kandidati izvolili enega državnega svetnika, ki bo v prihodnjem petletnem mandatu zastopal področje socialnega varstva. Prav število elektorjev, ki ga ima posamezna organizacija, je lahko ključno za izvolitev kandidata. Vložene kandidature in predložene sezname elektorjev je potrjevala RVK, ki je bila letos pri tem zelo dosledna. RVK je namreč pri preizkusu seznamov elektorjev, ki so jih vložili predstavniki interesnih organizacij, izdala približno 50 negativnih odločb, upoštevala pa je le tiste predlagane elektorje, ki so bili vloženi v skladu s pravili. Število elektorjev se namreč določa na podlagi članstva. Ker mnoge organizacije niso organizirane kot poklicne organizacije, temveč kot organizacije dejavnosti, je bilo doslej kar nekaj nejasnosti. RVK je tako pri potrjevanju elektorjev za področje socialnega varstva upoštevala le tiste člane posamezne organizacije, ki dejansko opravljajo določeno poklicno dejavnost, in ne celotnega članstva nekega društva ali zveze. S takšnim delom RVK pa se ne strinjajo nekateri od kandidatov. Boris Šuštaršič, ki se že tretjič poteguje za sedež državnega svetnika (izvoljen je bil že v prejšnjih dveh mandatih) je namreč izrazil oster protest. Kot kandidata ga je v primerjavi s protikandidatoma predlagalo kar 18 invalidskih organizacij. Vse so predložile tudi svoje sezname elektorjev. Vendar pa je Šuštaršič na podlagi odločitve RVK ostal brez osmih predlagateljev in njihovih elektorjev ter s tem tudi brez njihovih glasov. Po neuradnih podatkih naj bi tako imela Perkovičeva več elektorskih glasov in s tem tudi večje možnosti za izvolitev. Šuštaršič RVK očita, da je "voluntaristično in krivično podeljevala elektorje malo temu, pa malo onemu". "V invalidskih organizacijah sploh ne razumemo, zakaj je potem ena organizacija dobila dva, druga enega, tretja pa nobenega elektorja, čeprav vse izhajajo iz iste pravne in strokovne osnove," je v dopisu RVK zapisal Šuštaršič. Po Šuštaršičevem mnenju je RVK na seji 8. novembra "brez razloga" temeljito oklestila predlagane elektorje invalidskih organizacij. "Pri tem ni bil razvidno uporabljen nikakršen kriterij, ne po zakonu, ne po kakšnem drugem konceptu, ampak je bil očitno edini politični cilj onemogočiti predstavnike invalidskih organizacij," je ogorčen Šuštaršič. Obenem je kot povsem zgrešeno označil izhodišče, po katerem naj bi bili "edini možni predstavniki za to področje socialni delavci, organizirani v svojem združenju". Če bi sledili po mnenju Šuštaršiča takšni napačni predpostavki, bi torej lahko imelo elektorje le Društvo socialnih delavcev in Socialna zbornica Slovenije. "Skrajno manipulacijo," tako Šuštaršič, pomeni sklep RVK, ko je na podlagi števila članov odločila, da ima Skupnost centrov za socialno delo Slovenije - slednjo je RVK najprej izločila - deset elektorjev. Po njegovem mnenju gre za "grobo zlorabo", saj omenjena organizacija nima fizičnih članov državljanov, temveč gre za poslovno skupnost pravnih oseb, ki ne izvaja nobenih socialnih dejavnosti. Šuštaršič zato zahteva, da se odpravi omenjena "nezakonitost, sicer volitve ne morejo biti regularne". Član RVK Bogdan Biščak, ki je sicer operativno skrbel za področje socialnega varstva, je za STA v zvezi s protestom Šuštaršiča izrazil presenečenje. Biščaka namreč čudi Šuštaršičev protest, "ko je imel možnost, da sproži potrebna pravna sredstva pred vrhovnim in ustavnim sodiščem, pa tega ni storil". Na vrhovno sodišče je bilo sicer vloženih na odločbe RVK precejšnje število pritožb, med katerimi je vrhovno sodišče skorajda vse zavrglo, kar kaže na to, da je RVK delala v skladu z zakonom, je še dejal Biščak.