To je presenetilo varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek - Travnik, saj varuh že tradicionalno na ta dan priredi sprejem, na katerega povabi najvišje predstavnike oblasti, visoke predstavnike cerkva, univerz, predstavnike nevladnih organizacij... Govornik na letošnjem sprejemu bo novi predsednik države Danilo Türk. "Presenečena sem, da, upoštevajoč funkcijo, ki jo opravljam, doslej o predvideni proslavi nisem bila uradno obveščena," je po tistem, ko je v medijih prebrala o vladni proslavi, v pismu premierju Janezu Janši zapisala Zdenka Čebašek - Travnik.
Zorn: Varuhinja ni lastnica človekovih pravic
Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksander Zorn nam je včeraj povedal, da bodo Čebašek-Travnikovi odgovorili. Sicer pa so poskrbeli, pravi Zorn, da dogodka ne bosta sočasno: sprejem varuhinje bo od 18. do 20. ure, proslava pa ob 20. uri, torej lahko gostje od Vile Podrožnik pridejo pravočasno do Cankarjevega doma. Čebašek-Travnikova bo tudi častna gostja na proslavi. "Gospa je sicer varuhinja človekovih pravic, ni pa njihova lastnica. Človekove pravice so nekaj največjega in jih lahko slavi kdor koli," je še poudaril Zorn.
Da ni lastnica človekovih pravic, se Čebašek-Travnikova strinja z Zornom. Vendar razloži, da je sprejem, ki ga ob dnevu človekovih pravic od 18. do 20. ure priredi varuh, tradicija in gostje so v veliki meri že potrdili udeležbo. Ne more torej na sredini sprejema reči, da gre zdaj na vladno proslavo. Prav tako se ne spodobi, da na proslavo zamudi. Dodaja še, da bodo mnogi povabljeni na sprejem verjetno šli tudi na proslavo v Cankarjev dom, kar pomeni, da se ji kot varuhinji "goste predčasno odtegne druženju. In tega ne morem gledati drugače." Ali se bo proslave v Cankarjevem domu udeležila, še ne ve. Zdi se ji, da to pravzaprav ni njena dolžnost, glede na to, da kot častna gostja teden dni pred proslavo še ni obveščena, da bo častna gostja.
Nujno očiščenje
In zakaj se je vlada odločila, da bo letos slovesneje zaznamovala dan človekovih pravic? Zorn pravi, da se jim je zdelo prav, da pred predsedovanjem EU "opravimo z določeno slovensko zgodovinsko zadevo in gremo v Evropo z mirno vestjo". Proslava ob dnevu človekovih pravic bo namreč namenjena določeni temi, in sicer političnim zapornikom od leta 1945 dalje. Ne gre za domobrance, poudarja Zorn, in dodaja, da se vojne niso dotaknili, saj je vojna eno samo kršenje človekovih pravic, poboji pa so se dogajali na vseh straneh. Gre za politične zapornike (montirane procese, koncentracijska, delovna, kazenska taborišča, nasilne odvzeme premoženja...), o katerih na takšni ravni v Sloveniji niso nikoli spregovorili. "Mislim, da je potrebno, politično korektno in civilizacijsko nujno ter spodobno, da to naredimo. Prepričan sem, da je družbeni prostor dovolj zrel, da to naredimo brez prepirov," je prepričan državni sekretar v premierjevem kabinetu.
Tisti, ki vabi na proslavo, je torej vlada, predlog pa je prišel z ministrstva za pravosodje in tudi proslavo bodo financirali z denarjem ministrstva. Sekretar koordinacijskega odbora za državne proslave Aleksej Loos je povedal, da bo proslava stala okoli 55.000 evrov (stroški za proslave v zadnjih dveh letih se gibljejo od 21.000 do 300.000 evrov, kolikor je stala lanska proslava ob dnevu državnosti, praviloma pa so dražje proslave na prostem).
Katerim pravicam naj bo namenjena prva skrb
Na vprašanje, ali se bodo dotaknili tudi drugih kršitev človekovih pravic, je Zorn odgovoril, da vsebine premierjevega govora ne pozna, v sami predstavi pa se bodo držali teme politični zaporniki. Verjetno bo o sodobnosti bolj govorila varuhinja človekovih pravic. Ta nam je včeraj potrdila, da bo sama omenila predvsem revščino in nasilje, saj to opaža kot velik problem današnje družbe. Izbire teme za proslavo, ki jo pripravlja vlada, pa ni želela komentirati. "Če bi vsako leto obravnavali ozek segment človekovih pravic in bi v petih letih prišli na vrsto vsi pomembni segmenti, bi bilo to povsem v redu. Ker pa gre za prvo proslavo in ne vem, ali je to ta hip najpomembnejša kršitev človekovih pravic v Sloveniji, stvari ne morem komentirati," je še dodala.
Predsednica parlamentarne komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Majda Potrata (SD) je sicer zadovoljna, da se je vlada spomnila, da obstaja dan, posvečen človekovim pravicam. Vendar se ji postavlja vprašanje, ali je tema, ki jo je izbrala vlada, v času, ko se utrjujeta zavest in samozavest o samostojni državi, res tista, ki je za prvo vladno proslavo ključnega pomena. In to ob vsem zagotavljanju vlade, da je njen pogled usmerjen v prihodnost. Potratova sicer verjame, da so politične pravice temeljna sestavina človekovih pravic, toda v tem trenutku so tako po mnenju varuhinje človekovih pravic kot po mnenju civilne družbe v Sloveniji kršene nekatere druge človekove pravice: pravice otrok, manjšin, izbrisanih, človekove pravice so kršene zaradi naraščajoče revščine... Pričakovala bi torej, da bi bila prva skrb namenjena tem pravicam.
