Tako so se odzvali na nedavno objavljen natečaj Mestne občine Ljubljana (MOL) in Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) za ureditev širšega območja osrednje ljubljanske tržnice.
V sklopu ureditve območja tržnice naj bi med drugim pod Vodnikovim, Krekovim in Pogačarjevim trgom nastal tudi sistem parkirnih garažnih hiš s približno 700 parkirnimi mesti. Iz natečajne dokumentacije je razvidno, da bi naj ta garažna hiša rešila parkirne težave v mestnem središču, omogočila ukinitev parkirišča na Petkovškovem nabrežju ter zagotovila obstoj in nadaljnji razvoj tržnice.
Janez Suhadolc s Fakultete za arhitekturo meni, da je tovrstno projektiranje, ki daje prednost prometu v mestnem središču, nesmiselno. Vsaka garažna hiša bi namreč morala ustaviti promet v središče prek mestnih vpadnic, sicer nastajajo trajni zastoji, dodaja arhitekt Janko Rožič. Pravi, da je tržnica kulturna in sociološka posebnost mesta, to pa bi se izgubilo, ko bi se pod njo začela gradnja garažnih hiš, ki naj bi trajala okoli pet let. Veliko bolj primerna se mu zdi gradnja garaže pod grajskim gričem. Fedja Košir, prav tako s Fakultete za arhitekturo, pa je prepričan, da okoliška prometna infrastruktura ne bi zdržala dodatnega prometa, ki bi ga v mestno središče privabila garaža. Po podatkih, ki so jih zbrali člani iniciative, naj bi garaži nasprotovalo kar 73 odstotkov Ljubljančanov.
Ljubljanski župan Zoran Janković je povedal, da projekti že potekajo ter da pridobivajo dodatne strokovne raziskave o biološki in arheološki podlagi pod tržnico, in zagotovil, da je taka garaža zaželena. "Tržnice tudi jaz ne dam," pravi Janković. Dodal je, da se s člani civilne iniciative Tržnice ne damo doslej še ni srečal, saj z njihove strani ni bilo zanimanja, medtem ko začetnica iniciative Marinka Kurilič trdi, da so se nekateri člani sestali z županom, vendar ta njihovim argumentom proti garaži ni hotel prisluhniti.
