Opozorila je, da se je v prenovljenih programih poklicnih šol število ur za slovenščino zmanjšalo za tretjino, sodeč po nekaterih besedah ministrove svetovalke (Angelce Likovič) pa naj bi krčenje doživelo tudi število ur slovenščine v osnovni šoli.

Nerazumno krčenje slovenščine

Okroglo mizo sta priredila državni svet in Slavistično društvo Slovenije, da bi se lahko strokovnjaki in strokovnjakinje, kot je pojasnil državni svetnik dr. Zoltan Jan, opredelili do sprememb v položaju slovenščine v šoli, ki se napovedujejo v okviru napovedane šolske reforme. Kot se je izkazalo, so mnogi za (neljube) spremembe na okrogli mizi šele izvedeli.

"Poučujem na Pedagoški fakulteti in vendar o tem nerazumnem krčenju ur za slovenščino ne vem nič. Nihče me ni nič vprašal, nihče me o tem ni obvestil. O prenovi in imenih strokovnjakov, ki pripravljajo prenovo, se šušlja, namesto da bi bilo vse to javno znano," je bila kritična dr. Vida Medved Udovič s Pedagoške fakultete v Kopru. Dr. Igorja Saksido, PF Koper, je zanimalo, kakšni so sploh vzroki za prenovo pouka slovenščine v šolah. "Kje so raziskave, strokovne podlage, ali vemo, čemu je potrebna prenova slovenščine?" se je spraševal in opozoril, da je bila za zadnjo prenovo pouka slovenščine konec 90. let predhodno opravljena široka strokovna razprava. Pomisleke je izrazil tudi glede uvedbe drugega tujega obveznega jezika v zadnjem triletju devetletke. "Tujega jezika se ni mogoče uspešno učiti, če ni na urniku vsaj dvakrat tedensko. Glede na to, da naj bi se tuji jezik poučeval celo v prvi triadi, je umestno vprašanje, kje bodo vzeli ure za to, če ne bodo povečali obsega vseh ur."

Janezu Mežanu z ministrstva za šolstvo in šport je očital sprenevedanje, ko je ta pojasnjeval, da o učnih načrtih in številu ur odloča strokovni svet, ne pa ministrstvo.

Pritiski iz bruslja

Dr. Boža Krakar Vogel je poudarila, da je učenje materinščine osnova za učenje vseh drugih jezikov. Za razvijanje jezikovne kompetence pa učitelj potrebuje dovolj ur. "Sicer se bomo morali sprijazniti z nastopaškim govoričenjem, z nezmožnostjo razumevanja medvrstičnih sporočil, cenenimi propagandnimi in umetnostnimi sporočili," je dejala. Metka Hojnik Verdev, ki poučuje v celjski strokovni in poklicni šoli, je opozorila, da je za mnoge njene dijake materinščina pravzaprav jezik okolja. "Manj ur pomeni manj ponavljanja in manj ustvarjanja in torej še večjo funkcionalno nepismenost." Dr. Marja Bešter Turk s PF v Ljubljani je spomnila, da se je pri zadnji prenovi pouka slovenščine konec 90. let število ur pouka povečalo le v prvem triletju, in opozorila, da imajo na primer na Finskem na urniku po sedem ur materinščine na teden. (Pri nas imamo v drugem triletju po pet in v zadnjem triletju po 4 ure materinščine na teden.)

Dr. Janez Dular z ministrstva za kulturo je nasprotoval "mazohistični" tezi, da je slovenščina eden najbolj nepriljubljenih predmetov, saj za to ni nobenih empiričnih dokazov. Polemiziral pa je s tezo Milene Ivšek z zavoda za šolstvo, da EU ne želi biti talilni lonec narodov. "Morda je tako na ravni deklaracij, praksa pa zbuja skrb. Iz Bruslja na primer pritiskajo na nas, naj v zakon zapišemo bolj ohlapna določila glede označevanja izdelkov in jezika, ki ga mora znati prodajalec. Zadoščalo naj bi, da potrošnik prodajalca razume..."