Zadnji pridobljeni dokaz dokončno razgalja lahkotnost ravnanja s proračunskim denarjem.
Podobnik je brez nedvoumnih strokovnih podlag dosegel, da je državni proračun podjetju plačal tudi dela, ki jih država nikoli ni naročila, PUH pa jih je v Logu pod Mangartom opravil samovoljno. Plačilo je utemeljeno in zakonito, trdi minister. Pa je res tako?
Poglejmo dejstva. Poravnava države s PUH bi morala temeljiti na dveh izpolnjenih pogojih. Prvič, zahtevek PUH bi moral biti utemeljen, in drugič, višina zahtevka, ki jo je zatrjeval PUH, bi morala biti strokovno revidirana. Država je vse do prihoda Podobnika menila, da za plačilo nenaročenih del ni podlage, zato je PUH tudi vložil tožbo. Če bi se na sodišču izkazalo, da zahtevek ni utemeljen, ker dela niso bila naročena (kar se je v podobnem primeru že zgodilo s pravnomočno odločbo, ki jo bomo objavili v naslednjih dneh), državi ne bi bilo treba plačati ničesar. Vendar do obravnave ni prišlo, saj je Podobnik sklenil poravnavo.
Pa višina zahtevka? PUH je za dela v Logu pod Mangartom zahteval 130 milijonov tolarjev z zamudnimi obrestmi. Znesek si je PUH določil sam, saj ministrstvo za okolje nikoli ni podpisalo gradbene situacije, po kateri je PUH zahteval plačilo, nad njegovimi deli pa tudi ni bilo formalnega nadzora, saj država ni bila naročnik. To je včeraj priznal tudi Tomaž Pogačar, namestnik direktorja Agencije RS za okolje in član Slovenske ljudske stranke (SLS), ki se je na agenciji zaposlil leta 2005, ko je minister postal predsednik SLS Janez Podobnik. Pogačar se je z direktorjem PUH Alešem Horvatom potem dogovoril o poravnavi.
Vse, kar o utemeljenosti višine zahtevka PUH obstaja na ministrstvu, je na roko napisan list papirja (ki ga objavljamo), na katerem je nekdo preračunaval, koliko materiala naj bi PUH prepeljal. Papir ne nosi datuma in ni podpisan, na ministrstvu pa trdijo, da gre za dokument. To so očitno "strokovne podlage", ki so služile ministru Podobniku, da je podjetju PUH plačal nekaj, česar država ni naročila.
Pogačar pravi, da sta na roko napisan papir pripravila delavca ministrstva Tomaž Globokar in Zdenko Nusdorfer. Vendar Pogačar o tem nima nobenega podpisanega dokumenta, zapisnika ali uradnega zaznamka. Povedal je celo, da "kakšnega elaborata o upravičenosti zahtevka PUH nismo pripravili". Tako "oborožen", se je Globokar s Horvatom dogovoril, da bo država podjetju PUH za nenaročena dela v Logu pod Mangartom plačala 190 milijonov tolarjev oziroma 792.000 evrov, v kar so vključene tudi zamudne obresti.
Skupna vrednost poravnave znaša 270 milijonov tolarjev oziroma 1,13 milijona evrov, saj so vanjo zajete še nekatere druge terjatve PUH, ki jih še nismo raziskali. Takšen sklep, osnovan na na roko napisanih beležkah, je ministru Podobniku novembra lani uspelo pripeljal skozi glasovanje na vladi. Tudi če bi ta papir imel kakšno težo, je vrednost del PUH v njem ocenjena na 61 milijonov tolarjev in ne na 130, kot je zatrjeval PUH.
Predsednik vlade Janez Janša, ki je odgovoren za zakonitost delovanja vlade, zadeve še vedno ne želi komentirati.
