Iz njegovega kabineta so nam odgovorili, naj se obrnemo na ministrstvo za okolje, kjer pa smo že pred tem dobili dokumente, potrebne za objavo zadeve.
Medtem smo preučili ugotovitve strokovnega odbora za zmanjšanje ogroženosti Loga pod Mangartom iz novembra leta 2001. Ugotovitve kažejo na nekatera strokovno napačna ravnanja podjetja PUH. Odbor je vodil dr. Bojan Majes, dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Ugotovitve objavljamo v okviru.
Kljub takšnim strokovnim ugotovitvam in dejstvu, da je PUH od začetka leta 2001 v Logu pod Mangartom deloval samovoljno in brez naročila države, je minister za okolje Janez Podobnik vladi predlagal, da s podjetjem sklene poravnavo v višini 1,13 milijona evrov. Vlada je to tudi storila, pri tem pa se je sklicevala na obligacijski zakonik in poslovanje brez naročila (gestija), ki določa, da ima tisti, ki je za nekoga opravil delo brez naročila in je v vsem ravnal, kot je treba, pravico do plačila. Toda, kot sledi iz strokovnih ugotovitev, PUH očitno ni ravnal, kot je treba, poleg tega pa je iz dokumentov okoljskega ministrstva iz preteklih let razvidno, da so PUH jasno seznanili z dejstvom, da po novem letu v Logu dela brez njihovega soglasja, ker pripravljajo javni razpis.
V tem primeru je treba pogledati 204. člen obligacijskega zakonika. Iz sklepa vlade ni razvidno, da bi vlada upoštevala omenjeno določilo. Ta člen namreč pravi: "Kdor se vtakne v tuj posel kljub prepovedi tistega, čigar posla se je lotil, in je za prepoved vedel ali bi bil moral vedeti, nima pravic, ki jih ima poslovodja brez naročila." Pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili, so prepričani, da bo glede na znane dogodke z reševalnim helikopterjem in zdaj še podjetjem PUH vlada končno morala razčistiti, kako posluje.
