V zadnjih štirih letih se je gledanje televizije med tednom sicer zmanjšalo, drastično pa se je med tednom povečala uporaba računalnika pri obeh spolih. Fantje še naprej prisegajo na igrice, medtem ko dekleta več "klepetajo" in pošiljajo sporočila. Zanimivo je, da se je uporaba računalnika pri dekletih v štirih letih povečala za 200-krat. Zato so še posebno zanimivi podatki o druženju z vrstniki, ki kažejo, da 37 odstotkov anketiranih preživlja prosti čas z vrstniki več kot štirikrat na teden. Vendar se mladostniki glede na leto 2002 manj družijo, ker so med sabo pogosteje v stiku prek telefona in elektronskih medijev.

Otroci in mladostniki so imeli v minulem letu manj poškodb, zato pa je bila kar četrtina otrok v zadnjih mesecih najmanj enkrat žrtev psihičnega nasilja. Kar 28 odstotkov jih je pri trpinčenju sovrstnikov sodelovalo! Skoraj polovica (46 odstotkov) vseh anketiranih je bila vključenih v pretepanje, ki narašča v vseh starostnih skupinah.

Izboljšale so se prehranjevalne navade v vseh starostnih skupinah, saj zajtrkuje v povprečju 44 odstotkov fantov in 41 odstotkov deklet. Otroci pogosteje jedo tudi sadje, medtem ko zelenjavo vsak dan je 21 odstotkov fantov in 27 odstotkov deklet. Podobne odstotke dosegajo tudi pri vsakodnevnem uživanju sladkarij. Pri obeh spolih z leti sicer narašča uživanje sladkanih pijač, vendar podatki kažejo, da uživanje sladkarij in sladkanih pijač v primerjavi z letom 2002 upada.

Čeprav je, kot je poudaril minister Andrej Bručan, devet desetin otrok in mladostnikov na splošno zadovoljnih s svojim življenjem, pa predstojnica Centra za promocijo zdravja pri IVZ, as. Mojca Gabrijelčič Blenkuš opozarja, da se v Sloveniji povečuje problem neenakosti v zdravju. Na vprašanje, ali gredo otroci in mladostniki v šolo ali posteljo lačni zato, ker doma ni dovolj hrane, in kako pogosto se jim to dogaja, je leta 2002 pritrdilno odgovorilo devet odstotkov vprašanih, lani pa že 13 odstotkov.

V raziskavi so opazili, da se otroci in mladostniki iz družin z višjim socialnoekonomskim statusom doživljajo kot bolj zdravi, so bolj zadovoljni in imajo manj psihosomatskih težav, se bolje razumejo s starši in imajo več prijateljev kot njihovi vrstniki v družinah s srednjim in nižjim socialnim statusom.

Ali se slovenski otroci in mladostniki bistveno razlikujejo od svojih vrstnikov v drugih državah, še ne vemo, ker bo na mednarodne rezultate treba počakati še kakšno leto dni.