Večna skrb vseh držav, ki so uvedle evro, je tudi strah pred podražitvami. Tako Gaspari kot Trichet sta menila, da za zdaj v Sloveniji kljub nekaterim majhnim podražitvam ni opaziti večjih inflacijskih pritiskov, vseeno pa sta k previdnosti pozvala tako vlado kot potrošnike. Predstavnica slednjih Breda Kutin je menila, da je bil projekt evra uspešen tudi z vidika potrošnikov, saj se ti bolj kot kdaj koli zavedajo svoje vloge in do ponudnikov nastopajo precej samozavestneje kot prej.
Ob številnih prednostih, ki jih naš vstop v območje evra prinaša za stabilnost gospodarskega okolja, odpravo ovir pri trgovanju, vlaganju in poslovanju s tujino, zmanjšanje stroškov, preglednost cen in politični ugled, pa se ni bilo mogoče izogniti madežu, ki nekoliko kazi naš vstop v elitni klub. Slovenija namreč žal v njem ni le prva izmed novih članic EU, ampak tudi prva in edina, za katero še ne velja povsem prost pretok delovne sile. Na to je na tiskovni konferenci znova opozoril tudi predsednik ECB. "Pozivam k prostemu pretoku slovenskih državljanov v območju evra, saj je to zdaj enotni trg in bi to bila pomembna poteza," je dejal Trichet, ki pa seveda ni mogel napovedati, kdaj bi se članice EU o tem lahko dogovorile. K temu je ob koncu konference o evru predstavnike EU kar malce dramatično pozval tudi nekdanji guverner BS France Arhar: "Prosim, ne bojte se malega slovenskega naroda in znanja, ki je pripravljeno iti čez meje, saj bi ta svoboda pomagala pri stabilnosti."
