Priokus besed, ki jih je nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež izrekel v novinarske mikrofone nekaj minut po tistem, ko ga je sodišče zaradi zlorabe položaja in ponarejanja poslovnih listin pri preprodaji trgovskega centra Primskovo na prvi stopnji obsodilo na pet let zaporne kazni, je bil več kot grenak. Ob izreku sodbe, ki jo je Kordež pričakal s prestopanjem na mestu v prepolni dvorani ljubljanskega sodišča, je bilo namreč jasno, da je njegova obramba z odvetnikom Dušanom Hočevarjem na čelu doživela popoln poraz. "Kordež je bil pobudnik in koordinator prodaje trgovskega centra, ki je Merkur oškodoval za devet milijonov evrov, in njenega pokritja z dokumenti in pogodbami," je v sodbi zapisal okrožni sodnik Srečko Škerbec. Kordežu je odmeril dve leti in pol krajšo kazen od zahteve tožilca, a ji zraven pripel še plačilo 39.000 evrov in podaljšanje "zamrznitve" nepremičnin v lasti družine Kordež. Prav tako bo moral skupaj s preostalimi obsojenimi na prvi stopnji Merkurju vrniti protipravno pridobljeno korist (devet milijonov evrov).
Padle strategije obrambe
Kordežu in drugim obdolženim - nekdanjemu članu Merkurjeve uprave Milanu Jelovčanu, nekdanji finančnici Merkurja Janji Kraševec in nekdanjemu direktorju Kograd Igema Otu Brglezu - se pri pripravljenih strategijah obrambe ni izšlo. Medtem ko so Jelovčan, Kraševčeva in Brglez svoja dejanja in podpise na dokument skušali ločiti od verige celotnih poslov, je Kordež ravno nasprotno dokazoval, da pri omenjenih poslih Merkurju ni nastala škoda, težišče zadeve pa je skušal premakniti v kontekst tedanjega časa in dogodkov.
A sodnik Škerbec je za tovrstne manevre obrambe ostal gluh. "Če bi dvomili o pravilnosti pogodbe, bi podpis lahko zavrnili. Nuja ne sodi k podpisovanju," je dejal Jelovčanu, ki mu je prisodil dve leti zaporne kazni in plačilo 19.943 evrov. Kraševčeva in Brglez, ki sta zatrjevala, da o poteku celotnega posla nista vedela nič, pa sta po njegovem Kordežu s podpisom posameznih listin "dala na voljo sredstva za storitev kaznivega dejanja". Tako jima je sodišče odmerilo poldrugo leto zaporne kazni, kar je celo šest mesecev več, kot je zahteval tožilec Jože Kozina. Odvetniki vseh obdolženih so že včeraj napovedali pritožbo. "Merkur je še vedno lastnik trgovskega centra, zanj pa ni plačal nič," je dejala Janja Roblek, odvetnica Janje Kraševec, Brglezov odvetnik Stanislav Rosenstein pa je sodbo ocenil kot "konstrukt, blamažo in prepisano obtožnico".
Recept za hiter postopek
Kljub temu bi lahko sodba Kordežu in drugim obdolženim - četudi še ni pravnomočna - pomenila prelomnico v boju proti gospodarskemu kriminalu v Sloveniji. Recept za njegovo učinkovitost je bilo namreč včeraj mogoče razbrati prav iz Škerbčeve obrazložitve sodbe in samega postopka. "Zakonodaja v primeru, ko se zaklene premoženje osumljencev, veleva hitro ravnanje, tako kot v pripornih zadevah. Imeli smo deset glavnih obravnav in srečo s prisotnostjo prič. Sam se držim načela, da se morajo naroki sklicevati čim hitreje, po možnosti dvakrat na teden, saj se drugače vmes hitro kaj pozabi," je pojasnil okrožni sodnik.
S tem je (ne)hote odprl vprašanje, zakaj tožilstvo in sodišče načelu hitrosti ne sledita v drugih odmevnejših primerih z blokiranim premoženjem. Zadeva Bavčar-Šrot, kjer so kriminalisti prve hišne preiskave izpeljali že oktobra 2009, torej 14 mesecev prej kot pri Kordežu, je po več mesecih odločanja na tožilstvu, ki je sledilo zaključku sodne preiskave, še vedno v fazi vročanja popravljene obtožnice. Tudi postopek proti Dariju Južni, ki je osumljen domnevnega pranja denarja iz novomeškega CGP, po preiskavah, ki so jih kriminalisti opravili spomladi 2010, še ni prišel do sodišča.
Kaj bo s Šrotom, Bavčarjem, Južno in drugimi?
Poleg novega zakona o kazenskem postopku, ki "je dal večje pristojnosti strankam in sodišče umaknil na stran", je sodnik Škerbec sicer posebej izpostavil še pomembnost dela kriminalistov. "Gre za šolski primer, ko je policija zasegla vse pogodbe in elektronsko korespondenco," je dejal.
Obenem bi lahko včerajšnja sodba morda pomenila precedenčni primer pri presojanju razsežnosti koncernskega prava. Kordeževa obramba je namreč med sojenjem poskušala dati težo 545. členu zakona o gospodarskih družbah, po katerem se lahko prikrajšanje odvisne družbe (v tem primeru Merkurja, ki je bil v času spornih poslov v večinski lasti Merfina) nadomesti najpozneje ob koncu poslovnega leta, v katerem je bila prikrajšana, torej do konca leta 2009. "Kordež ni ravnal v nasprotju s tem členom," je zatrjeval njegov odvetnik Hočevar.
Toda iz sodbe nedvoumno izhaja dvoje. Prvič, da je Kordež korist pridobil, s čimer naj bi zlorabil svoj položaj, in drugič, da je obvladoval Merfin, čeprav v njem ni imel uradne funkcije in "le" dobro četrtino lastništva. To bi lahko posledično otežilo branjenje v postopkih zaradi črpanja posojil iz družb Pivovarne Laško za financiranje njenega lastninjenja ne le Bošku Šrotu, ampak tudi nekdanjim in sedanjim menedžerjem teh družb, ki so se pri tem sklicevali na njegova ustna navodila. Vsaj po interpretaciji sodnika Škerbca bi "ta lahko zavrnili, če bi dvomili o njihovi pravilnosti".
Preberite tudi:
