Z izkušnjo prostovoljstva lažje do zaposlitve

Na republiškem zavodu za zaposlovanje pravijo, da je treba videti tako prednosti kot slabosti prostovoljnega dela. "Prostovoljno delo ne zagotavlja socialne varnosti in zato ni za tiste, ki potrebujejo vir za preživetje," je za STA opozorila karierna svetovalka na zavodu Brigita Vončina. Prednosti prostovoljnega dela pa so, da brezposelna oseba tako aktivno preživi svoj čas, je socialno vključena ter dobi možnost, da širi svojo socialno mrežo in dobi izkušnje, pravi.

Posamezniku, ki išče prostovoljno delo, priporoča, da se vključi v organizirane oblike prostovoljnega dela in da to tudi zabeleži v indeks Nefiks, ki pomeni beležnico za zapisovanje vseh pridobljenih znanj. Prostovoljno delo je po njenih besedah še zlasti smiselno za iskalce prve zaposlitve in za tiste, ki želijo spremeniti svojo poklicno pot, da tako dobijo izkušnje z novega področja.

Pravi, da tisti, ki imajo izkušnjo s prostovoljnim delom, lažje pridejo do stalne zaposlitve. Delodajalci namreč iščejo tiste, ki imajo veliko različnih izkušenj. Hkrati pa posameznik z opravljanjem prostovoljnega dela izraža tudi svoj vrednostni sistem, je poudarila.

V sindikatu Mladi Plus proti prostovoljnemu pripravništvu

Da ima vsak delavec pravico do pravičnega plačila, pa menijo v sindikatu Mladi Plus. V teh dneh zato opozarjajo predvsem na pojav pripravništva kot prostovoljnega dela, čemur nasprotujejo. Predvsem državni organi se zadnje čase "nesramežljivo odločajo za volontersko pripravništvo, češ da ni sredstev za zaposlovanje mladih", je za STA dejal Goran Lukić iz omenjenega sindikata. Po njegovih besedah je "žalostno, da država daje signal, da je prostovoljno pripravništvo opravičljivo, ne le mladim, ampak tudi ostalim delodajalcem".

Komisija za preprečevanje korupcije je namreč maja objavila razpis za štiri takšna pripravniška mesta, Davčna uprava RS pa julija 52 mest. V sindikatu menijo, da so takšni razpisi nepravični do mladih, katerim bi morali po njihovem opozorilu ponuditi "dostojno plačano pripravništvo".

Študentje Univerze za tretje življenjsko obdobje aktivni kot prostovoljci

Vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani Alijana Šantej je za STA dejala, da se študentje njihove univerze vključujejo v različne programe organiziranega prostovoljnega dela v javnih ustanovah, tako npr. v Narodnem muzeju, Prirodoslovnem muzeju, Botaničnem vrtu, na Onkološkem inštitutu, sodelujejo tudi v programih sodelovanja z Unicefom in drugje.

Število njihovih prostovoljcev niha iz leta v leto, vsako leto pa se rahlo povečuje, pravi. Številka se vsako študijsko leto giblje med 150 in 200.

"Študentje univerze za tretje življenjsko obdobje že imajo neko znanje, kulturo, izkušnje, vse to, kar jih je oblikovalo skozi življenje, določeno znanje pa dobijo tudi na Univerzi za tretje življenjsko obdobje," je poudarila.

Programe prostovoljnega dela po njenih besedah razvijajo z namenom, da se njihovo znanje in izkušnje vračajo nazaj v družbeno okolje in da dejavno prispevajo k družbeni blaginji in razvoju, da prenašajo znanje na druge generacije, da se krepita njihova samopodoba in socialna vloga.

"Govorimo o novih, profesionalnih oblikah prostovoljnega dela," je dejala. "Ne gre zgolj za neko pomoč in dobrodelnost, temveč s svojim znanjem vstopajo v delo drugih ustanov in se povezujejo z drugimi generacijami," poudarja Šantejeva.

Prostovoljci že del kolektiva

V Slovenskem etnografskem muzeju pravijo, da so prostovoljci iz upokojenskih vrst že skoraj del kolektiva. Pred tremi leti se je muzej vključil v projekt medsebojnega sodelovanja skupaj z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je trajal dve leti. Vendar prostovoljno delo pri njih še vedno opravlja šest upokojencev.

Ti kulturni mediatorji, kot se imenujejo, so šli najprej na izobraževanje, zdaj pa pomagajo na najrazličnejših področjih od dokumentacije do vodenja, pa tudi v restavratorskih delavnicah, je za STA povedala koordinatorica kulturnih mediatorjev v muzeju Sonja Kogej Rus.

"To so izobraženi ljudje, ki so želeli bolje spoznati slovensko dediščino," je pojasnila. Po njenih besedah ne gre za obliko pomoči muzeju v času zaostrenih finančnih razmer, temveč za obojestransko sodelovanje, v katerem pridobijo tako prostovoljci kot muzealci. V medsebojnem sodelovanju razvijajo tudi nove dejavnosti. Kot primer je omenila snemanja obiskovalcev stalne razstave in njihovega razmišljanja o razstavi.

Za upokojence pa to pomeni aktivno staranje, je pojasnila. "Čutijo, da so dobrodošli. Če bodo želeli, bodo lahko v muzeju delali še dolgo," pravi.

Unicefove punčke iz cunj tudi delo prostovoljk

Študentje Univerze za tretje življenjsko obdobje sodelujejo Z Unicefom Slovenija zlasti pri izdelovanju punčk iz cunj. Punčka iz cunj je projekt, s katerim Unicef že nekaj let zbira sredstva za cepljenje otrok proti šestim nalezljivim otroškim boleznim v nerazvitih predelih sveta. Na organiziranih prodajnih dražbah je ročno izdelane punčke mogoče "posvojiti" za določen znesek. Samo v juniju so na dveh razstavah prodali od 90 do 100 punčk, v skladišču pa jih je trenutno od 100 do 200, so za STA povedali na Unicefu Slovenija.

Kot so dodali, prostovoljke izražajo zadovoljstvo, da so dejavne, da se organizirajo in da lahko pomagajo. Skozi študijsko leto tudi same pripravijo prodajne razstave, s posvojitelji njihovih punčk pa si dopisujejo.

V projektu Zdusa Starejši za starejše več kot 3300 prostovoljcev

V projektu Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše, v okviru katerega obiskujejo starejše nad 69 let in v primeru potrebe po pomoči o tem obvestijo pristojne službe, sodeluje 3310 prostovoljcev. "Vključili smo upokojene strokovnjake in strokovnjakinje, med njimi upokojene socialne delavke in pedagoginje," je za STA povedala vodja projekta Angelca Žiberna.

Po njenih besedah se za prostovoljno delo odločajo zaradi potrebe, da pomagajo. "Želijo nekaj narediti za sočloveka in čutijo zadovoljstvo ob tem, da so koristni," je dejala.