Zaradi varčevanja je vlada namreč odpovedala financiranje proslave ob dnevu upora proti okupatorju, nakar je njeno organizacijo prevzela Zveza združenj borcev. Vladnih predstavnikov na Kongresnem trgu ni bilo na vidiku, medtem ko je predsednik republike Danilo Türk sedel v prvi vrsti. Na včerajšnji proslavi sta se med drugimi predstavniki političnega vrha poleg premierja Janeza Janše prikazala še približno polovica vlade in nekaj državnih sekretarjev, denimo Türk pa se je za odsotnost opravičil s prezasedenostjo. Obiskal je namreč občino Dolenjske toplice, tudi partizansko Bazo 20 v Kočevskem rogu, kasneje pa v Občicah posadil spominsko jablano.
Sporočilo je jasno, Slovenci smo enotni
Po besedah dr. Sreča Dragoša z ljubljanske fakultete za socialno delo skuša vlada svoj poseben pogled na realnost zamaskirati in ga prikazati kot vsesplošen, češ s tem se strinjamo vsi. »Druga beseda za to je populizem. Na proslavi dneva boja proti okupatorju vladnih predstavnikov ni bilo, ker s svojo morebitno prisotnostjo menda niso želeli posegati v ideološke teme. S svojo prisotnostjo na obletnici manevrske strukture bi vlada rada pokazala, da gre za vseslovensko proslavo,« je za Dnevnik povedal Dragoš in poudaril, da je bojkot z zakonom določenih državnih praznikov in zakrivanje v nekaj neideološkega absurd. Na realnost s pozicije moči gledajo tako zelo selektivno, da so izgubili občutek za skupno, je dodal.
Govorniki na kočevski proslavi so si bili v maniri zgornjih besed enotni: na slovensko zgodovino, še posebno na osamosvojitev, moramo biti ponosni. Prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je med drugim poudaril, da nam v tej krizi politične sile preživelih konceptov ponujajo za izhod jugonostalgijo in si želijo vrnitve Titove slike ter hkrati sprašujejo, kje je obljubljena Švica. Po neodgovornem zadolževanju in nesposobnosti reformiranja smo se po Peterletovih besedah znašli pred vprašanjem preživetja. Notranji minister Vinko Gorenak pa meni, da je sedanjost drugačna, kot je bil čas osamosvojitve; vlada se tokrat bori za ekonomsko in finančno samostojnost, prvi borec pa je isti kot pred 22 leti, je dodal.
Dali program, dobili tehnične zmogljivosti
K »vseslovenskosti« je v Kočevju najbrž pripomogel tudi neposredni prenos na nacionalni televiziji in radiu. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je z Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) po besedah predsednika organizacijskega odbora proslave Toneta Krkoviča podpisalo pogodbo o sodelovanju, s čimer je televizija zagotovila ozvočenje, tehniko, osvetlitev in vse ostalo, potrebno za izvedbo neposrednega prenosa, v zameno pa so dobili program. Po mnenju dr. Sandre Bašić Hrvatin, poznavalke in soustvarjalke domače medijske krajine, zelo nenavadno. »Primarna naloga javnega servisa je, da ustvarjajo v okviru samostojne uredniške politike. Zadeva je v tem primeru očitno postavljena drugače, da RTVS ponuja svoje storitve v zameno za program,« je pojasnila.
Za kaj so se odločili za izvedbo neposrednega prenosa tako kočevske kot borčevske proslave, smo se včeraj pozanimali na RTVS, od koder so nam poslali skop odgovor. Pri obeh proslavah je po njihovih zagotovilih šlo za programsko presojo pristojnih programskih oseb, da ju vključijo v program in s tem postaneta njihov sestavni del. Bašić-Hrvatinova pa ugiba o dveh možnostih: po eni, da gre za varčevanje, po drugi pa, da morda obstaja uredniška politika, iz katere je razvidno, kateri dogodki so tako pomembni, da si zaslužijo neposredni prenos na nacionalki.
Na RTVS nam informacije o sklenitvi pogodbe včeraj niso komentirali, VSO pa po Krkovičevih zagotovilih za prenos ne bo plačal niti centa. Tudi sicer bodo stroški proslave minimalni, natančneje jih bodo organizatorji opredelili po prireditvi. »Nisem takšen genij, kot moj starejši kolega veteran, ki je pred proslavo na Kongresnem trgu izjavil, da jih izvedba proslave ne bo stala niti centa,« je pojasnil predsednik organizacijskega odbora. In zajamčil: »Če borčevska proslava ni stala niti centa, zagotavljam, da bo kočevska stala še manj.«
