"Kot bi želeli, da vabilo prezremo"

Včeraj še prav tako ni bilo znano, koliko obrtnikov in podjetnikov od skupno okoli 52.000 članov zbornice se je glasovanja sploh udeležilo. Udeležba je prav gotovo pogojena z načinom obveščanja, za katerega se je odločila OZS. Kot so ti pojasnjevali, je bila revija Obrtnik, ki naj bi jo prejeli vsi člani zbornice, ob sprejemu odločitve za referendum 5. aprila že v tisku. Reklamne zloženke, na kateri je bilo sicer zelo skromno zapisano tudi vabilo na referendum, pa po pojasnilih predsednika OZS Štefana Pavlinjeka za časnik Finance niso želeli poslati prej, ker da so se bali, da bi jo člani založili. Naj ob tem omenimo, da je OZS lani za "obveščanje članstva" porabila malenkost manj kot petino vseh odhodkov, natančneje 1,7 milijona evrov.

Kot je pojasnila večina naših sogovornikov, so za referendum izvedeli iz medijev, in tudi tisti, ki obvezno članstvo podpirajo, bi si želeli več razprave. Tudi brežiške obrtnike, ki smo jih srečali pred območno zbornico, je motil način, na katerega so bili povabljeni na udeležbo na referendumu. Nobenega vabila, nobenega klica, le droben tisk nad spodnjim robom zloženke, ki sicer govori o varstvu malih obrtnikov. "Kot da bi želeli, da vabilo prezremo," je zadevo komentiral eden od sogovornikov. Skupaj s še dvema kolegoma obrtnikoma je želel ostati neimenovan. Morda tudi zato, ker so bili vsi trije odločno proti obveznemu članstvu, za kar so navajali različne razloge. Med drugim tudi te, da od zbornice nimajo veliko koristi, ali skoraj nič, ter da je članarina, ki narašča s številom zaposlenih, občutno previsoka.

Zamera predvsem do ljubljanskih funkcionarjev?

Zamere, ki jih člani zbornice gojijo do zborničnega sistema, se večinoma nanašajo na funkcionarje centrale v Ljubljani. Visoke nagrade, 300.000 evrov odpravnine nekdanjemu generalnemu sekretarju Viljemu Pšeničnyju, očitno niso ostale neopažene. Stroški plač v OZS, ki ima glede na podatke na spletni strani 85 zaposlenih, znašajo na leto okoli 3,7 milijona evrov, drugi stroški dela še okoli 300.000 evrov. Lani so za poslanski sistem zbornične centrale namenili 1,19 milijona evrov, ali so ti stroški všteti v zgoraj omenjen strošek plač, ni znano. Na OZS nam na vprašanja, koliko znašajo stroški 85 zaposlenih, namreč niso odgovorili.

Ob tem velja spomniti, da pobere OZS le 37,5 odstotka vse članarine, ki jo plačajo obrtniki, medtem ko pripada 62,5 odstotka 62 območnim obrtnim zbornicam. Te skupno zaposlujejo še okoli 130 ljudi. Tako v OZS kot v območnih zbornicah poudarjajo, da dobijo člani za članarino, ki znaša od 10 do 50 evrov in je zakonsko določena, veliko. Tudi predsednik novogoriške območne zbornice Franc Rojc meni, da imajo obrtniki od zbornice koristi. "Sami ustvarimo 30 odstotkov vseh potrebnih sredstev, od članarine dobimo nazaj 62 odstotkov od vplačil. Sam nisem plačan, dobivam le sejnine in kilometrino," je pojasnil. "Za naše obrtnike pripravljamo številne akcije. Svetujemo jim strokovno in pravno. V sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem iz Gorice smo pripravili posebno brošuro o poslovanju obrtnikov v Italiji. Prav tako svetujemo italijanskim pri nas. Pripravljamo izobraževanja, letos smo imeli že 200 izobraževanj za voznike. Poleg tega dobivajo podjetniške novice in seveda revijo Obrtnik," je dodala sekretarka novogoriške zbornice Boža Loverčič Špacapan. Novogoriška območna obrtna zbornica ima 1850 članov iz občin Nova Gorica, Kanal, Brda, Renče - Vogrsko, Miren - Kostanjevica in Šempeter - Vrtojba, med njimi okoli 400 obrtnikov gradbincev.

Dvomi o verodostojnosti rezultatov

Včerajšnje volitve v 62 območnih zbornicah so spremljale šestčlanske volilne komisije. Po pojasnilih OZS bi morali volilci, sicer vpisani v volilni imenik, članom komisije predložiti tudi osebni dokument, razen če je obrtnik članu komisije poznan. A povsod se navodil očitno le niso držali, kar je pri nekaterih obrtnikih, predvsem tistih, ki obveznemu članstvu nasprotujejo, vzbudilo dvome o verodostojnosti rezultatov. "Imam slab občutek, da bi lahko rezultate priredili," je dejal eden od naših sogovornikov. Kot nam je pojasnil, identifikacija z osebnim dokumentom ni bila potrebna, miza, na kateri so obrtniki obkrožili "za" ali "proti", je bila postavljena pred komisijo, če si sedel na stol, si bil obrnjen proti članom komisije. "Vsi so videli, kaj si obkrožil," je dejal naš sogovornik, ki obveznemu članstvu ostro nasprotuje.

Po pojasnilih OZS so sicer lahko glasovali tudi tisti, ki se na seznam volilcev niso mogli ali niso želeli podpisati. Člani komisije so si v tem primeru naredili zaznamek, kaj je to pomenilo pri upoštevanju glasov, pa ni jasno.

In kaj bi odločitev članov OZS, da podprejo ukinitev obveznega članstva, za zbornico sploh pomenila? Načeloma ne veliko, vsaj ne, dokler vlada ne bo začela uresničevati koalicijske zaveze, da ukine obvezno članstvo v zbornicah. Zbornico lahko pred ukinitvijo obveznega članstva reši le članstvo samo, če se to, kot je zapisano v koalicijski pogodbi, "z referendumom na ravni povezovanja v zbornico odloči za obvezno članstvo". Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, ki sicer podpira zapisano v koalicijski pogodbi, je medtem že pojasnil, da ukinitev obveznega članstva v OZS "ni prednostna naloga ministrstva".