Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ne želi, da bi Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) doživela njeno izkušnjo izpred šestih let, ko je GZS sicer preživela prehod v prostovoljno članstvo, a so se prihodki od članarine močno skrčili. Mikro in mala podjetja se v zbornico težje včlanjujejo in težje plačujejo članarino, poudarjajo v GZS.
GZS ob tem opozarja, da bi morale biti vse zbornice v enakopravnem položaju in da bi bilo treba zakonsko ustrezneje opredeliti področje obrti. Na področje obrti po njihovem mnenju ne sodi t.i. obrtni podobna dejavnost, ki je obrtni zakon ne veže na obrtni način dela, ampak določa, da gre za dejavnost, ki je tradicionalno povezana z obrtjo in jo kot glavno trajno opravljajo samostojni podjetniki posamezniki in majhne gospodarske družbe.
Ob tem pa je lista dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot obrti podobne, zelo široka (npr. proizvodnja betonskih izdelkov, proizvodnja elektronskih komponent, proizvodnja furnirja in lesenih plošč, predelava in konzerviranje rib itd.). OZS takšne subjekte avtomatično vpiše v obrtni register po prejemu obvestila od Ajpesa, kar se GZS ne zdi ustrezno.
"Definicije obrti se ne veže na osebo obrtnika in njegov obrat, ampak na brezosebno in ohlapno definiran način dela, ki se v mnogih primerih staplja s tehnologijo delovnega procesa v določeni gospodarski panogi nasploh. Zato morajo biti po sedanji zakonski ureditvi obvezni člani OZS številna podjetja (zlasti dobršen del gradbeništva), ki glede na svojo velikost in način poslovanja gotovo ne sodijo v obrtni ceh," opozarjajo v GZS.
