Tako prostitucijo kot tudi javne hiše avstrijska zakonodaja sicer dovoljuje, toda ker njihova dejavnost "nasprotuje dobrim običajem v družbi", je "moralno sporna", zato pravica do plačila storitve ni pravno utemeljena. Kazenski zakon pa prepoveduje prostitucijo mladoletnih oseb, navajanje k prostituciji kot tudi "pridobivanje stalnega dohodka iz prostituiranja tretje osebe", kar po domače pomeni, da zakon prepoveduje zvodništvo.
Spolne delavke tako v veliki večini delajo kot samostojne "podjetnice", vendar pa v resnici le redko katera lahko dela brez posrednikov, tako da je zvodništvo pravzaprav prikrito, je povedala Beatrix Mali iz posvetovalnice za spolne delavke na Dunaju. Odvija se največkrat na način, da spolne delavke za prostore, v katerih opravljajo svoje delo oziroma nekatere tudi v njih bivajo, plačujejo neobičajno visoke najemnine, na primer okoli 400 evrov na teden.
Preberite še: Dežela mobitel prostitucije
Ob zvezni zakonodaji prostitucijo pravno urejajo tudi posamezne dežele. Najstrožja pravila veljajo na Predarlberškem, kjer je dovoljena le v bordelih, toda ker do sedaj dežela še ni odobrila odprtja niti ene javne hiše, ta zakonodaja praktično prepoveduje prostitucijo na zahodnem severu države. Ob tem je na Predarlberškem lani obratovalo kar 11 ilegalnih javnih hiš.
Na Dunaju lahko vsaka spolna delavka, če je polnoletna, povsem legalno opravlja svoje delo. Mora pa se prijaviti na policijski upravi, po zdravniškem pregledu v ambulanti magistrata pa pridobi tako imenovano zeleno karto. Oblasti jo hkrati zavezujejo, da tedensko opravi pregled pri zdravstvenem uradu mesta Dunaj, od leta 1986 dalje pa morajo samostojne spolne delavke plačati tudi davek na prihodek v primeru, da s svojim delom zaslužijo več kot 10.000 evrov na leto.
Lani je bilo v Avstriji registriranih 5150 spolnih delavk in 710 javnih hiš, polovica registriranih prostitutk dela na Dunaju, med njimi je najstarejša stara 71 let.