Denar se v oglasih seveda ne omenja, čeprav vodja trženja, ki želi ostati neimenovana, pritrjuje, da se za večino oglasov skrivajo ponudbe plačljivih spolnih storitev. "Ocenjujemo, da je v ozadju približno dveh tretjin oglasov pravzaprav ponujanje storitev za denar," pravi naša sogovornica. Govori seveda o oglasih tipa "diskretna radoživa študentka išče starejšega dobro situiranega moškega, da ga popelje v svet užitkov." Na vprašanje, ali beležijo porast tovrstnih oglasov v zadnjih letih, ko je v Sloveniji brezposelnost strmo narasla, odgovori negativno. "Ponudba je konstantna. Ne opažamo odstopanj."
Preberite še: Lahko delajo legalno, a ne morejo izterjati plačila
Če naša sogovornica torej govori o tisočih oglasih z naslova zasebnih stikov, za katerimi se skriva ponujanje spolnih storitev za denar, je število ponudb takšnih in drugačnih masaž - še ena izmed priljubljenih krink prostitucije - precej nižje. Razlog se skriva v tem, da lahko masaže oglašujejo le kot pravne osebe. Zato je v njihovi bazi trenutno le 67 samostojnih podjetnikov, ki ponujajo masaže, 16 podjetij pa ima v svoji ponudbi našteto tudi erotično masažo.
Natančno oceno o razširjenosti mobitel prostitucije je sicer težko podati. Prav tako stranke pogosto plačujejo z dobrinami - oblekami, avtomobili, stanovanji, kar je po mnenju dr. Bojana Dobovška s fakultete za varnostne vede na mariborski univerzi izjemno težko dokazovati. A v tej sivi ekonomiji so svoje priložnosti začele iskati moderne kriminalne organizacije, opozarja Dobovšek. Te dejanja posnamejo in obe stranki, vpleteni v mobitel prostitucijo, izsiljujejo. Urejanje tovrstne prostitucije sovpada z urejanjem odnosov v družbi in z zagotavljanjem ustreznega položaja žensk. "Več kot je stresa v družbi, bolj novodobni menedžerji iščejo takšne oblike sprostitve," ocenjuje Dobovšek.
Dekriminalizacija prostitutke ščiti pred izkoriščevalci
Da bi področje prostitucije morali temeljiteje urediti, je prepričan poslanec Pozitivne Slovenije Roman Jakič, ki je bil pred približno desetletjem eden od pobudnikov dekriminalizacije prostitucije. Že to je bil takrat velik korak, pravi, čeprav prostitucija po vseh teh letih ostaja enako aktualen problem in hkrati tema, ki še vedno sodi med tabuje in ob kateri politiki in državljani zardevajo. V Sloveniji je urejen majhen košček prostitucije, in sicer tako imenovana dekriminalizacija. To pomeni, da so kazensko zaščitene možne žrtve zlorabe prostitucije, pojasnjuje Jakič.
Policisti med rjuhami aretacij ne izvajajo, preganjajo pa tako imenovano zvodništvo. "Kdor zaradi izkoriščanja sodeluje pri prostituciji druge osebe ali kdor s silo, grožnjo ali preslepitvijo navede, pridobi ali spodbudi drugo osebo k prostituciji, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do pet let," kazenski zakonik opisuje kaznivo dejanje zlorabe prostitucije. Policisti so lani obravnavali 15 primerov, ki ustrezajo zgornjemu opisu, in ovadili 26 organizatorjev prostitucije. Med žrtvami zlorabe prostitucije so pomagali 8 Slovenkam in 6 tujim državljankam.
Prostitucija iz kazenske zakonodaje v delovno
Ponekod so šli še dlje od dekriminalizacije. Iz tujine prihajajo dobre prakse s pozitivnimi učinki po polni ali delni legalizaciji prostitucije, pojasnjuje Jakič. Boljši je splošni zdravstveni položaj oseb, ki se prostituirajo, in njihovih uporabnikov, saj imajo osebe, ki prostovoljno opravljajo ta poklic, redne zdravstvene preglede, imajo socialno zaščito oziroma plačujejo prispevke, pa tudi manj je trgovine z belim blagom oziroma manj siljenja v prostitucijo obstaja. Tudi na ekonomskem področju so pozitivni učinki - če je prostitucija poklic, ljudje, ki ga opravljajo, plačujejo davke.
Prostitucija je pri nas torej bolj ali manj prepuščena sama sebi in deluje po lastnih notranjih zakonitostih. Pravega vpogleda vanjo ni in je težko oceniti, kakšne so njene razsežnosti, v svoji diplomski nalogi razmišlja diplomant mariborske pravne fakultete Leon Ivanuša. "Menim, da je treba končno odpraviti prakso, po kateri se regulacija prostitucije veže predvsem na uporabo kazenske zakonodaje. Zamenjati bi jo bilo treba z delovno in gospodarsko zakonodajo."
A koraka naprej k ureditvi prostitucije v Sloveniji ni pričakovati. Na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, da so svojo nalogo na tem področju z dekriminalizacijo leta 2003 že opravili, urejanje drugih področij prostitucije pa ni več njihova stvar. Tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da prostitucija ne spada v njihovo delovno področje in njenega urejanja ne morejo komentirati.
