Kot je župan občine Šentrupert Rupert Gole povedal, so se predstavniki občin Mirnske doline na četrtkovem sestanku na ministrstvu za kmetijstvo in okolje dogovorili, da bodo občine v enomesečnem roku - potem, ko je Agencija RS za okolje junija lani prvo vlogo zavrnila, inšpektorat pa je januarja izdal odločbo o zaprtju deponije - vnovič zaprosili za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče Globoko.
Dogovorili so se tudi, kako morajo vlogo dopolniti in, kaj morajo za pridobitev dovoljenja še postoriti, potem ko bo vloga pregledana, pa računajo, da bi konca junija omenjena agencija izdala okoljevarstveno dovoljenje za nadaljevanje odlaganja na prvi etapi deponije Globoko, kjer imajo prostora še za leto dni, je dodal.
V enomesečnem roku naj bi ministrstvo pripravilo tudi predlog novega operativnega programa, s katerim bo usoda odlagališča Globoko dolgoročno določena, je nadaljeval. Ali bo Globoko ostalo dolgoročna rešitev, namreč druga etapa odlagališča omogoča še najmanj desetletno odlaganje odpadkov, ali pa ga bodo zaprli, je pojasnil Gole.
V vmesnem času do izdaje okoljevarstvenega dovoljenja bodo komunalne odpadke iz Mirnske doline odlagali na eni izmed deponij, ki ima tovrstno dovoljenje, kot je poudaril trebanjski župan Alojzij Kastelic, pa bo to občine stalo od 50.000 do 100.000 evrov.
Po preteku omenjenega vmesnega obdobja bo to podražilo tudi stroške, ki jih imajo gospodinjstva z odvozom smeti, ob tem pa je Kastelic napovedal še napore za okrepljeno ločevanje odpadkov, poostren nadzor in ob nespoštovanju ločevanja odpadkov izrekanje kazni do 200 evrov brez predhodnega opozorila.
Pri tem bodo izvajali nadzor tako pri posameznikih kot pri komunalnih delavcih, neločenih odpadkov pa tudi ne bodo odvažali, je še povedal Kastelic.
Po podatkih Komunale Trebnje na območju Mirnske doline oz. občin Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno živi 19.000 ljudi, ki na leto odložijo približno pet milijonov ton odpadkov, tri milijone ton od teh pa jih odložijo na odlagališče nenevarnih odpadkov Globoko.
