V teh dneh so že začeli poskusno obratovati. V Kocerodu, ki je trenutno najsodobnejši okoljski projekt v Sloveniji, bo odpadke odlagalo vseh 12 koroških občin. Poslanec Matjaž Zanoškar, ki je še kot slovenjgraški župan koordiniral delo s preostalimi koroškimi župani, meni, da se s tem projektom Koroška na zemljevidu Slovenije utrjuje kot najbolj zelena in čista regija.

Cena bo odvisna od ljudi

V sklopu Koceroda so zgradili kar pet objektov - sortirnico, objekt za mehansko-biološko obdelavo odpadkov, kompostarno, objekt za demontažo in skladiščenje frakcij in odlagališče za preostanek komunalnih odpadkov, v katerem je prostora za 108.000 kubičnih metrov komunalnih odpadkov, kar bi moralo zadostovati vsaj za 20 let. V objektih Koceroda bodo predelovali suhe, mokre in biološke odpadke ter jih tudi odlagali na odlagališču. "Vsi objekti še niso povsem končani, tudi odlagališče še čaka na tehnični pregled. A do sredine maja bi moralo biti vse nared, da bomo objekt tudi uradno odprli," pravi vodja Koceroda Ivan Plevnik, ki si prizadeva, da bo čas poskusnega obratovanja čim krajši. Tudi zato, ker so za 18,2 milijona evrov vreden projekt, za katerega so iz Kohezijskega sklada pridobili skoraj 12 milijonov evrov evropskega denarja, preostanek pa so prispevale država in koroške občine, že skoraj potekli nekateri garancijski roki in jih bo zdaj treba podaljšati. Plevnik je zatrdil, bodo vsi podizvajalci do sredine maja skoraj v celoti poplačani.

Koliko bodo prebivalci plačali za odlaganje, še ni jasno. Plevnik predvideva, da bi cena enotna za vso Koroško in bi znašala od 4,5 do 5 evrov na prebivalca. Predvsem pa bo postavljena cena odvisna od tega, kako dosledno bodo Korošci ločevali odpadke, poudarja.

Dragocena delovna mesta

V Kocerodu je že dobilo delo 24 ljudi, zaposlovanje pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. "Trenutno jih v sortirnici dela 18, ko bo ta delala s polno močjo, bi jih lahko zaposlili še enkrat toliko," pravi Plevnik. Zanimanje za delovna mesta je veliko, odpadke so pripravljeni prebirati tudi ljudje z višješolsko izobrazbo. Irena Zorman, ki je ekonomska tehnica, ni imela pomislekov, da ne bi sprejela zaposlitve v centru. "Kar pet let sem bila brezposelna, pred tem sem 30 let delala v Gorenju. Srečna sem, da po tolikih letih spet lahko delam. Prvi vtis je zelo dober, kaže, da bomo dober kolektiv," je povedala.