Predsednik društva slovenskih pisateljev Veno Taufer je nedavno v intervjuju za Mladino izbris označil za tako civilizacijsko nečloveško in neetično dejanje, kot so bili kruti poboji po drugi svetovni vojni. "Resda ni prišlo do fizičnega pomora in poboja izbrisanih, vendar je madež, ki se ne izbriše,“ je povedal Taufer. Do neposrednega fizičnega poboja izbrisanega prebivalstva, kot so ga bili deležni po drugi svetovni vojni tisoči kolaborantov z okupatorjem, res ni prišlo. Toda posredno je Slovenija zakrivila smrt kar nekaj "izbrisanih", saj so bili zaradi izbrisa deportirani v pekel balkanskih vojn in tam se je potem končala njihova tragična usoda.

Večna politična tema

Del slovenskega ljudstva in politike se seveda pretvarja, da je zgodba o izbrisanih malodane zarota proti njim, da gre za osebke, ki so bili zgolj in samo "sodelavci okupatorske JLA in nekaj nepismenih snažilk". Nova zasedba ministrstva za notranje zadeve, ki ga sedaj vodi Vinko Gorenak, je pohitela in s spletne strani MNZ za nekaj časa odstranila podatke o pravni zgodovini izbrisa, pojasnila o urejanju statusa... Vendar so jih nato vrnili nazaj in pojasnili, da so bile umaknjene informacije, ki so vključevale politično stališče prejšnje vlade. Izbrisani pa bodo najbrž postali oziroma ostali politična tema tudi v mandatu te vlade.

Zgodba o izbrisanih se je torej začela 26. februarja 1992. Tedaj je potekel šestmesečni rok, določen z zakonom o državljanstvu Republike Slovenije, v katerem bi morali državljani drugih republik SFRJ zaprositi za državljanstvo. Če tega niso storili, bi si morali kasneje urediti svoj status v skladu z zakonom o tujcih. Toda številni prebivalci Slovenije, ki so bili rojeni v drugih republikah SFRJ, dolgoletno stalno prebivališče pa so imeli v Sloveniji, si misleč, da so pač državljani nove države, statusa niso uredili. Tudi zato, ker se jim je to zdelo nepotrebno. Zaradi tega pa so bili kasneje izbrisani iz registra stalnih prebivalcev Slovenije.

Foto: Matej Povše

V devetdesetih letih so se v javnosti pojavljale številne zgodbe o izbrisanih in njihovih absurdnih primerih. Prvi je na problem izbrisa leta 1995 opozoril Varuh človekovih pravic. Ustavno sodišče je nato leta 1999, torej sedem let po začetku izbrisa, odločilo, da je bil zakon o tujcih, kar se tiče nekdanjih državljanov SFRJ, v neskladju z ustavo. Nato je bil sprejet Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, vendar je tudi tega Ustavno sodišče zavrnilo, ker naj bi bili nekateri členi neustavni. Vendar pri tedanji oblasti ni bilo posluha za spremembe. Na 13. obletnico izbrisa se je v posmeh izbrisanim zgodil precej grotesken incident, ko je bil na vratih poslanske skupine iz državnega zbora že izbrisane Slovenske nacionalne stranke izobešen list, na katerem je pisalo "Izbrisani vsi na ples, igral vam bo Jelinčič na puškomitraljez".

Dokončnega reševanja problematike izbrisanih se je lotila šele Pahorjeva vlada. Dober mesec pred 17. obletnico izbrisa je bilo ugotovljeno, da je bilo uradno nezakonito izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev 25.671 oseb. 10.943 si jih je uredilo status in od tega je bilo 7.313 državljanov Slovenije. 1302 "izbrisana" sta do tedaj umrla, 13.426 oseb pa še ni imelo urejenega statusa. Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2010, ki je sicer zaradi pritožbe Slovenije še vedno nepravnomočna, pa je ugotovila kršitev človekovih pravic in sicer kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva ter do zasebnosti in družinskega življenja.

Stvari ostajajo nerazrešene

Po zadnji noveli zakona o urejanju statusa državljanov bivše SFRJ, ki velja od leta 2010, je bilo po podatkih MNZ do 31. januarja 2012 na vseh upravnih enotah v RS vloženih 229 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in 101 prošnja za izdajo posebne odločbe za obdobje za nazaj.

Glede na dejstvo, da naj bi bilo še vedno izbrisanih več kot 13.000 oseb, s potekom izvajanja zakona niso zadovoljne številne nevladne organizacije, ki so se v preteklih letih borile za vrnitev pravic "izbrisanim". Mirovni inštitut, Amnesty International in Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije so v teh dneh najvišje državne organe med drugim pozvali, naj se aktivno zavzamejo za celovito odpravo posledic izbrisa in poprave krivic, tako da zagotovijo zadoščenje izbrisanim z javnim priznanjem diskriminatornosti izbrisa ter se zanj opravičijo, vrnejo vsem nezakonito odvzeti pravni status in ustanovijo neodvisno preiskovalno komisijo, ki bi ugotovila dejstva o izbrisu, vzroke zanj in njegove posledice ter preučila sedanje stanje.

Prejšnje teme tedna najdete tukaj.