Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Bil je general, politični aktivist, pesnik, slikar, bibliofil. Človeka mnogih talentov, ki dolga leta, desetletja celo, v naši zavesti ni bil navzoč s takšno močjo, s kakršno bi, glede na svoje zasluge za slovenski narod, lahko bil. To lahko pripisujemo pristranskemu, celo ideološkemu obravnavanju zgodovine, lahko pa to dejstvo pripisujemo zgolj spletu okoliščin. Jasno pa je, da brez njegovega prispevka podoba ozemlja Slovenije ne bi bila takšna kot je.

Kip Maistra pred Ministrstvom za obrambo (Foto: Bojan Velikonja).

Kakorkoli, od leta 2005 je 23. november slovenski državni praznik s katerim se spominjamo generala Maistra in njegove vloge v slovenski zgodovini in prav je, da nekaj besed posvetimo možu, ki se je boril za našo državo.

Osrednja slovesnost bo danes v Slovenski Bistrici, več si preberite v spodnjem okvirju.

V deklaracijsko gibanje se je vključil s pesmijo Naprej

Leta 1918 se je Maister v mariborskem Narodnem domu udeležil skrivnega sestanka pomembnejših predstavnikov Slovencev iz Celja, Ptuja, Slovenskih goric in iz Koroške, ki mu je prisostvoval tudi dr. Anton Korošec, kateri je zbranim govoril o deklaracijskem gibanju in o pripravah na ustanovitev nove države. Maister se kot aktiven vojak v deklaracijsko gibanje ni smel vključiti, se je pa zato v to gibanje vključil s pesmijo Naprej, ki jo je objavil pod psevdonimom Krajnc. V njej je Slovencem sporočil, da nastopa njihov čas, da pa se bo za slovenske meje potrebno boriti.

Foto: Splet

Najpomembnejše pa je bilo zagotovo njegovo delovanje v Mariboru in na območju današnje Štajerske. Zavedal se je, da bo po koncu 1. svetovne vojne treba ukrepati in da bo potreben odločen, oborožen boj.

"Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov"

Leta 1918 je general Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. Njegove slavne besede ob tem so bile: "Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko!"

Njegove besede so se nanašale na nestrinjanje z načrtom polkovnika Holika, ki je na sestanku, na katerega je Maister zamudil, saj so mu sporočili napačno uro sestanka, razkril svoje ideje za ohranitev reda v Mariboru. Maistru je bilo jasno, da to pomeni, da bo Holik, ki je bil takrat mestni poveljnik, Maribor zagotovil Nemški Avstriji. Temu se je Maister uprl z zgoraj zapisanimi besedami in prevzel oblast v mestu. Zbranim častnikom je zagrozil, da bodo vsi, ki se mu bodo uprli pristali pred vojaškim sodiščem. Uprl se mu ni nihče.

Na hitro oboroženo akcijo se je najprej pripravil sam, nato pa je nanjo pripravil še druge. Kljub nasprotovanju Ljubljane mu je uspelo na območju Maribora ustanoviti vojsko, ki je štela 4000 vojakov in 200 častnikov in ki je bila pravzaprav prva redna slovenska vojska s slovenskimi častniki in slovenskim poveljevanjem. Ko so vojake, ki so bili, ko so z vlakom prišli iz nekaterih mest na vzhodu naše države, nič drugega kot prostovoljci, vprašali zakaj so se mu pridružili, so dejali, da zato, ker jim nikoli niso grozili kaj bo, če se Maistru ne pridružijo.

V noči na 23. november je s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev in razpustil mestni svet. Pri tem je imel kar nekaj sreče, saj so Nemci imeli načrt, da bodo dan kasneje razorožili Maistrove čete. Maister jih je pri tem prehitel zgolj za nekaj ur.

Kip Maistra pred avtobusno in železniško postajo v Ljubljani (Foto: Bojan Velikonja).

Vse nadaljnje vojaške akcije so potekale skladno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala avstrijski polkovnik Rudolf Passy in general Rudolf Maister.

Passyja so v Maribor z vsemi pooblastili poslali Nemci, ker jim ni bilo všeč hitro napredovanje Maistra in njegove vojske. V pogajanjih s Passyjem pa se je general Maister zelo izkazal, saj je dosegel, da je pogodba določila, da slovenska vojska lahko vkoraka na celotno ozemlje do narodne meje na Štajerskem in na Koroškem. V skladu s pogodbo je tako Maister lahko zasedel kraje ob narodnostni meji, od Radgone pa vse do Šmohorja pri Beljaku.

Kljub temu da je koroške Slovence ponovno priključil k Sloveniji, pa pogodba med Maistrom in Passyjem ni bila priznana s strani deželne vlade Štajerske in Koroške pa tudi s strani Narodne vlade v Ljubljani ne.

Po ponesrečeni aprilski in zmagoviti majski ofenzivi leta 1919 je Maistrova vojska zasedla še del narodnostnega mejnega območja na Štajerskem in po njegovem severnem robu še danes poteka državna meja.

Razgibano življenje Rudolfa Maistra

Rojen Kamničan se je leta 1874 rodil materi Dolenjki in očetu Štajercu. Osnovno šolo je Rudolf sprva obiskoval v Mengšu, nato v Kranju. Bil je odličen učenec. Po končanem 6. razredu gimnazije v Ljubljani je odšel na Dunaj v domobransko šolo za kadete. Za poklic vojaka pa ga je navdušil njegov stric Lovrenc, ki je bil po smrti očeta njegov vzornik.

Kot poročnik, je bil po demonstracijah v Ljubljani premeščen v Galicijo, kjer je napredoval v stotnika. Leta 1905 se je poročil z Marico Stergarjevo, hčerko znanega ljubljanskega zdravnika, ki je bila zelo izobražena in je s svojim znanjem francoščine po prvi svetovni vojni Maistru celo pomagala pri pogovorih s častniki antante v Mariboru. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Hrvoj in Borut.

Rudolf Maister s svojo ženo in sinovoma (Foto: Arhiv Dnevnika).

Po hudi bolezni in vrnitvi v Slovenijo je postal major in poveljnik črnovojniškega okrožnega poveljstva. Meseca novembra leta 1918 je prevzel poveljstvo nad Mariborom in Spodnjo Štajersko, ter ju podredil oblasti Narodnega sveta za Štajersko. Ta svet ga je kasneje tudi povišal v generala.

Po zmagi in premirju je prevzel poveljstvo Koroškega obmejnega poveljstva in v predplebiscitnem času skušal pridobiti prebivalstvo za Jugoslavijo. Po sklepu plebiscitne komisije se je moral od tam umakniti in leta 1923 se je v precej nejasnih okoliščinah upokojil kot divizijski general.

Do svoje smrti je bil zelo aktiven predvsem v kulturi. Umrl je 26. julija 1934 v Uncu pri Rakeku.

Počastitve državnega praznika

V počastitev državnega praznika dneva Rudolfa Maistra bosta podžupan MOL Aleš Čerin in direktor MU MOL Vasja Butina danes, v sredo, 23. novembra, položila venca pri spomeniku generala Maistra na Trgu OF in pri spomeniku generala Maistra pred stavbo MORS. Maistru se bodo poklonili tudi v številnih knjižnicah ter šolah po Sloveniji.

Že včeraj, 22. novembra, pa je v Mariboru potekala slovesnost ob spominskem dnevu Mestne občine Maribor, ko je leta 1918 general Rudolf Maister osvobodil Maribor. Kot slavnostni govornik je na slovesnosti nastopil prof. dr. Ludvik Toplak, predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor.

Maistra so se spomnili tudi v Kamniku. V ponedeljek, 21. novembra, sta Občina Kamnik in Zveza društev General Maister v Domu kulture Kamnik organizirali slovesnost posvečeno generalovemu in pesnikovemu spominu in na kateri so bila zaslužnim dobitnikom podeljena tudi Priznanja Rudolfa Maistra.

Rudolfa Maistra pa se bodo spomnili tudi v Zagrebu s prireditvijo Spomini na Maistra, ki se bo pričela ob 19. uri, v Slovenskem domu v  Zagrebu.