Ker so svojci, po katerih so bili zavarovani, dolgovali prispevke, je imelo konec junija po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) okoli 545 otrok več kot eno leto "zadržane pravice". To pomeni, da so bili v tem času upravičeni le do nujnega zdravljenja.

Več kot 8000 ljudi z zamrznjenimi pravicami

Da takšno kaznovanje ni več sprejemljivo, so se v odboru za zdravstvo odločili po vztrajnem opozarjanju predstavnikov civilne družbe, zaposlenih v zdravstvu in urada varuhinje človekovih pravic na odrekanje pravic otrokom. Zavrnili pa so predlog, da bi tovrstno kaznovanje ukinili tudi pri odraslih. Konec junija je bilo v Sloveniji po podatkih ZZZS kar 8186 ljudi, ki so jim zaradi neplačanih prispevkov "zamrznili" pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Med njimi prevladujejo samostojni podjetniki in ljudje, ki delajo prek avtorskih oziroma podjemnih pogodb. Pri 727 od teh ljudi je šlo za družinske člane, ki so bili zavarovani po neplačniku - večinoma otroke.

Po neuradnih informacijah je tem otrokom večina zdravnikov in medicinskih sester kljub vsemu pomagala, tudi kadar ni šlo za nujno zdravljenje, so pa to morali do zdaj skrivati. Tudi strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda je povedal, da so ne glede na zakonodajo pomagali vsem otrokom. Opozoril je še, da ni mehanizmov, ki bi takoj zaznali neplačevanje prispevkov. Mnogi ljudje se tako niso zavedali, da njihov delodajalec prispevkov zanje ne plačuje. V primerih, ko njegov delodajalec ni poravnal prispevkov, ima bolnik v nasprotju s samostojnim podjetnikom sicer "poln" dostop v zdravstvu, tudi do nenujnih storitev. Takšni delodajalci pa so prispevali k pomanjkanju denarja v zdravstveni blagajni.

Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je opozoril, da bo Sloveniji v prihodnje zmanjkalo denarja za zdravstvene storitve, če ne bo država zaostrila sankcij pri neplačevanju prispevkov. "Tistega, ki ne plačuje prispevkov oziroma jih namenoma utaji, bi morali ostro kaznovati in mu za nekaj časa prepovedati opravljanje dejavnosti. Ni treba daleč - v Avstriji te za takšno neplačevanje zaprejo," je dejal. Glede samostojnih podjetnikov pa je poudaril, da imajo "vedno možnost spremeniti svoj status in se prijaviti na zavodu za zaposlovanje, če ne morejo več plačevati prispevkov".

Med neredne plačnike na ZZZS štejejo le tiste, pri katerih dolg presega 41,73 evra. Če je dolg manjši, se pravice ne zadržijo. Tudi če so jim začasno "zamrznili" pravico do nenujnega zdravljenja, pa so samostojni podjetniki še vedno zavarovani. Ko poravnajo dolgove, se jim pravice "odmrznejo", ob tem pa lahko za nazaj zahtevajo povračilo stroškov zdravljenja.

Ob naraščanju števila samostojnih podjetnikov, ki v kriznem času ne zmorejo več plačevanja prispevkov, pa je vse več tudi ljudi, ki več kot eno leto nimajo urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja. Leta 2009 jih je bilo 1850, konec lanskega leta 4860, konec letošnjega junija pa jih je bilo že 5248. Kot ugotavljajo na ZZZS, so med temi ljudmi tudi posamezniki, ki delajo v tujini, še vedno pa imajo v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče.

O unikatnem pristopu, zlorabah in všečnosti

Novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ukinja kaznovanje otrok neplačnikov, je v obravnavo vložila poslanska skupina Zares. Poslanka Zares Majda Širca je ponazorila, da otrok tako ne bo dobil "le mavca, ampak tudi vse, kar nujni pomoči sledi". Čeprav so nameravali to sami urediti v okviru nove zakonodaje, spremembi prek novele ne nasprotujejo, je povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. Novelo je podprl tudi državni svet.

Jakob Presečnik (SLS) je novelo sicer podprl, je pa izrazil bojazen, da ne bi zaradi tega kdo "špekuliral" z neplačevanjem prispevkov. Nepovezana poslanka Julijana Bizjak Mlakar nasprotno meni, da sprememba, ki jo sicer pozdravlja, ni dovolj. Slovenski pristop zamrznitve pravic, dokler samostojni podjetnik ne poravna prispevkov, je po njenih besedah "unikum v Evropski uniji". "Plačevanje prispevkov mora biti vezano na zmožnost plačila in na inštrumente prisile izterjave dolga, kot so izvršbe. Nesprejemljiva pa je vezava neplačevanja prispevkov na ukinitev dostopa do zdravljenja," je dejala. Člani odbora so njen predlog, da bi takšno kaznovanje v celoti ukinili, zavrnili. "Nismo v stanju, da bi zaradi predvolilne všečnosti delili vsepovprek," je bil oster Borut Sajovic (LDS), ki ugotavlja tudi, da je na področju zdravstva in sociale "neskončno zlorab".