Zaradi uskladitev prihodkov z odhodki se bodo transferni prihodki povečali za 111,7 milijona evrov in bodo skupaj znašali 1,54 milijarde evrov. Od tega bodo sredstva iz državnega proračuna za kritje razlike med prihodki in odhodki Zpiza znašala 990 milijonov evrov in bodo za 40 milijonov evrov odstotka višja od načrtovanih. Med transferne prihodke se poleg sredstev iz državnega proračuna štejejo še prispevki delodajalcev od starševskih nadomestil, nadomestila za brezposelnost in bolezensko odsotnost ter prilivi sredstev iz Kapitalske družbe (Kad).

Državnih pokojnin in varstvenih dodatkov niso upoštevali

Finančni direktor Zpiza David Klarič je kot glavni razlog za rebalans izpostavil povečanje odhodkov zaradi spremembe zakona o socialno varstvenih prejemkih, po katerih bo moral zavod državne pokojnine in varstvene dodatke izplačevati vse letošnje leto in ne samo do 1. junija, kot je bilo sprva predvideno. Varstveni dodatki bodo na ta način višji za 31 milijonov evrov oziroma za 136 odstotkov, izdatki za državne pokojnine pa za 18 milijonov evrov ali 128 odstotkov.

Na višje odhodke je vplival tudi 3-odstotni porast števila upokojencev (mnogi so se namreč upokojili zaradi strahu pred pokojninsko reformo), s čimer se bodo odhodki za pokojnine povečali za 31 milijonov evrov. Po drugi strani so nižji prihodki posledica slabih gospodarskih razmer in manjše zaposlenosti. Število prejemnikov plač se je zmanjšalo za 2,2 odstotka, zaradi česar se bodo prispevki zaposlenih in delodajalcev znižali za slaba dva odstotka - ob tem je zanimivo, da se bodo zaradi večjega števila samozaposlitev povečali le prispevki samozaposlenih, in sicer za 2,8 odstotka.

Člani sveta Zpiza so bili nad dejstvom, da se sredstva iz prispevkov še naprej znižujejo in da se mora Zpiz vse bolj zanašati na državni proračun, močno zaskrbljeni. Njihove poglede deli tudi generalni direktor Zpiza Marijan Papež, ki je opozoril, da proračun brez višje gospodarske rasti teh sredstev prav dolgo ne bo več mogel zagotavljati.

Kritike na račun poklicnih pokojnin

Na seji sveta Zpiza so obravnavali tudi poročilo o izvajanju obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, v katerega so vključeni zaposleni "na posebno težkih in zdravju škodljivih delih". Predsednik uprave Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Kad) Bachtiar Djalil je povedal, da je bilo konec preteklega leta v sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja vključenih 42.281 zavarovancev, vplačanih pa 50,8 milijona evrov premij. Leta 2001, ko je sklad začel delovati, pa je bilo vključenih okoli 23.300 zavarovancev in vplačanih 17,3 milijona evrov premij. Vse zahtevane pogoje za izplačilo poklicne pokojnine bo po podatkih Kada prihodnje leto izpolnilo prvih 185 upravičencev, ki naj bi prejeli skupaj 2,2 milijona evrov; do leta 2015 bo do poklicne pokojnine upravičenih 1975 oseb v skupni višini 37,2 milijona evrov.

Razpravljalci so bili sicer do delovanja sklada močno kritični. Dvomijo namreč, da sredstva na računih zadostujejo za izplačilo poklicnih pokojnin, ob tem pa jih preseneča, da se kljub razvoju tehnologije povečuje števila delovnih mest, ki naj bi bila težka in zdravju škodljiva. Po njihovih ugotovitvah naj bi prišlo do velikega povečanja upravičencev tudi pri delovnih mestih v javnem sektorju.