Za odpravo škode na lokalni infrastrukturi s pomočjo državnega denarja morajo občine okoljskemu ministrstvu predložiti sanacijske načrte, od 110 občin, ki so utrpele tako škodo, pa je po lastnih navedbah ministrstvo doslej tehnično dokumentacijo prejelo od 57 občin. "Najbrž se preostale občine soočajo s pomanjkanjem denarja in primernega kadra za pripravo teh načrtov," ocenjuje predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik.
Do 22. avgusta je vrednost vseh sklenjenih pogodb z ministrstvom za sanacijo lokalne infrastrukture znašala 8,9 milijona evrov. Država je do tega datuma namenila tudi 18 milijonov evrov za sanacijo vodotokov, izdanih pa je bilo tudi 70 odločb zasebnikom o sofinanciranju obnove njihovih stanovanj v skupni višini 155.000 evrov. Tudi zasebniki so morali za prejem državnega denarja ministrstvu predložiti račune oziroma dokazila o opravljenem delu.
A vsa ta sredstva so namenjena le sanaciji škode in ne povečevanju poplavne varnosti določenega območja. Slednja se celovito ureja z državnimi prostorskimi načrti (DPN), ki pa jih zaznamujejo dolgotrajni postopki sprejemanja. V dobrem letu dni oziroma v času, ko okoljsko ministrstvo vodi Roko Žarnić, sta bila sprejeta dva DPN: za zagotovitev poplavne varnosti naselja Luče in urbaniziranih območij od Ločice ob Savinji do Letuša. V pripravi so še štirje DPN: za Spodnjo Savinjsko dolino, za območje ob Dravinji od Stogovcev do Koritnega, za Železnike ter za jugozahodni del Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec.
"Trenutno ni nobenih sistemskih sprememb in jih tudi ni pričakovati. Pridobljena so sredstva za sanacijo poškodb na objektih in v strugi, ki so jih povzročile vode s svojo erozijo. Nič posebno novega. Nekaj ukrepov in načrtov naj bi bilo v sicer v pripravi, to pa je tudi vse," povzema dr. Mitja Brilly, profesor za hidrologijo in urejanje vodnih režimov na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.
Zaščita Ljubljane odvisna od sosedov
Med regijami, ki so v katastrofalnih septembrskih poplavah utrpele največjo škodo, s skoraj 16 milijoni evrov prednjači ljubljanska regija. Glavnino škode so popisovalci ugotovili v prestolnici, kjer je voda odnesla za 6,2 milijona evrov premoženja. Glede na gosto naseljenost in velikost občine je sicer višina škode težko primerljiva s kakšno drugo manjšo občino, ki je sicer utrpela nižjo škodo, so pa bile posledice poplav lahko tudi bolj katastrofalne.
Ukrepi, ki bi bili potrebni za omilitev škode ob močno naraslih rekah, so za širše ljubljansko območje - podobno kot tudi na drugih problematičnih koncih Slovenije - znani že dalj časa. Ministrstvo za okolje in prostor je junija v javno obravnavo že drugič poslalo državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec. Kontroverzni načrt, ki je prebivalce Dobrove enkrat že spravil na noge, so v drugem poskusu precej spremenili, saj predvideva le še en suhi zadrževalnik med naseljema Dobrova in Razori, medtem ko zadrževalnika Brezje ni več v načrtu. Čeprav novi načrt predvideva več ukrepov na območju Ljubljane, pa v Dobrovi - Polhovem Gradcu še vedno ocenjujejo, da njihova občina nosi glavnino bremena za zagotavljanje poplavne varnosti prestolnice.
Najbolj sporen ukrep, suhi zadrževalnik Razori, predvideva gradnjo kilometer in pol dolgega nasipa oblike obrnjene črke J med naselji Dobrova in Razori do ceste Ljubljana-Stranska vas. Na območju križanja z Gradaščico je nasip visok približno štiri metre, maksimalna višina na območju zdajšnje struge Horjulke je zaradi nižjega terena 5,5 metra. Pripravljalci so tudi v prestolnici predlagali obsežne protipoplavne ukrepe. Predvsem na Malem Grabnu, kjer bo treba zgraditi protipoplavne nasipe in zidove, rečne talne pragove ter razširiti strugo, zaradi česar bo treba zamenjati most na Opekarski cesti ter brvi pri Mokrški cesti in na Dolgem mostu. Še en večji ukrep je tudi razbremenilnik za vode, ki naj bi potekal po trasi obcestnega jarka ob južni ljubljanski obvoznici. Državni prostorski načrt, ki bo omogočil izvedbo protipoplavnih ukrepov, naj bi okoljsko ministrstvo vladi v sprejem poslalo prihodnje leto.
Na Celjskem računajo na denar iz Bruslja
Visoke vode tudi septembra lani niso prizanesle celjski regiji, ki je na udaru praktično ob vsakih poplavah. Država, ki je pristojna za urejanje vodotokov, tudi na Celjskem protipoplavne ukrepe šele pripravlja. Kot so pred kratkim pojasnili na celjski občini, si prizadevajo za pridobitev evropskih sredstev, saj je projekt ocenjen na kar 67,5 milijona evrov. Če bo vloga za sofinanciranje projekta v Bruslju ugodno rešena, naj bi stroji zabrneli prihodnje leto. Večino objektov bodo po načrtih zgradili do leta 2014. Ukrepi so usmerjeni predvsem v zaščito pred hudourniško Savinjo, ki jo bodo poskusili ukrotiti z gradnjo suhih zadrževalnikov in dovolj visokimi nasipi.
V projekt sta vključena tudi ureditev Marijagraškega ovinka v Laškem ter ureditev Savinje do Udmata, vendar Laščani kljub temu ne bodo rešeni pred visokimi vodami. Pred poplavami bodo zaščiteni šele po tistem, ko bodo suhi zadrževalniki zgrajeni tudi v Savinjski dolini. Ti posegi v prvi fazi projekta še niso predvideni in bodo prišli na vrsto šele čez nekaj let. Tokrat nameravajo zgraditi samo tri suhe zadrževalnike.
Franc Zdolšek, župan občine Laško, pravi, da so se v letu dni po katastrofalnih poplavah večinoma ukvarjali z odpravljanjem škode, s protipoplavnimi ukrepi pa so bolj kot ne na začetku. "Konec letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta je napovedan začetek gradbenih del na marijagraškem ovinku, kar bo precej izboljšalo poplavno varnost v Laškem," pravi Zdolšek. Ob tem poudarja, da so za poplavno varnost Laškega zelo pomembni tudi suhi zadrževalniki v celjski občini, saj jih samo ukrepi v njihovi občini ne morejo rešiti pred poplavami.
Na severnem Primorskem stroji že brnijo, v Zasavju še ne
Med bolj prizadetimi regijami v septembrskih poplavah je bila tudi severna Primorska, kjer je škoda dosegla skoraj 5,6 milijona evrov. V strugi Vipave, ki je poplavila dobršen del Mirna in povzročila za 1,3 milijona evrov škode, že lep čas brnijo stroji. Boštjan Frančeškin z občine Miren - Kostanjevica, je zato prepričan, da bi bile posledice lanskih stoletnih poplav danes bistveno drugačne. "Ti ukrepi bi se zagotovo poznali, če pa bi želeli Vipavo resnično ukrotiti, bi morali očistiti celotno strugo reke od izvira do izliva in spodnji del struge Soče, ki ob večjem pretoku Vipave ne požira več," pravi Frančeškin.
Če bi se v Zasavju ponovilo močno deževje, kakršno je regijo doletelo lanskega septembra, posledice poplav zelo verjetno ne bi bile nič manjše. Končana še ni niti sanacija v ujmi poškodovanih objektov in javne infrastrukture, kaj šele ukrepi vira vseh težav - neurejenih vodotokov. V zagorski občini bodo denimo pragove za zadrževanje vode v zgornjem toku Kotredeščice začeli urejati v prihodnjih dneh. Vsi ukrepi, vključno s posekom dreves, ki bi lahko ogrožala pretočnost potoka, bodo predvidoma končani do novembra, je pojasnil Ivo Vrtačnik, vodja občinskega oddelka za gospodarske javne službe, in dodal, da trajnejših ukrepov ni bilo niti v strugi Medije, ki je težave povzročala v središču Zagorja, predvsem na Polju in v proizvodni hali podjetja Svea.
Strahu pred močnim deževjem se niso znebili niti prebivalci kritičnih območij ob reki Savi v litijski občini, in sicer v Jevnici, Kresnicah, Spodnjem Logu, na Savi in v Ponovičah, medtem ko so na Stavbah v središču Litije za protipoplavni zid poskrbeli takoj po poplavah. Prav tako so montažno zaporo predora pod železnico dobili Savčani, vendar jim ta ob nalivih, podobnih lanskim, ne bi prav nič pomagala, saj bi jih zaradi neurejene struge še vseeno dosegla voda iz potoka Kobiljek.
Krško vas in Malence bi rešil zid, druge kraje hidroelektrarne
V Posavju je odgovor na vprašanje, koliko se je od lanskih katastrofalnih poplav izboljšala poplavna varnost, kratek in enostaven. Vse je tako, kot je bilo. Kljub temu pa ni mogoče reči, da za izboljšanje poplavne varnosti v prihodnosti ni bilo ničesar storjenega. Na pogovorih brežiškega občinskega vodstva s pristojnimi na okoljskem ministrstvu so pred tremi meseci prišli do skupne ugotovitve, da lahko lani globoko poplavljeni naselji Krška vas in Velike Malence pred naraslimi vodami Krke reši edinole protipoplavni zid, kar pa vsi ogroženi prebivalci niso sprejeli z navdušenjem.
Nekateri namreč menijo, da jim bo zid zastiral pogled skozi okno ter skazil podobo kraja. Kot je nedavno dejal Stanislav Ilc, občinski svetnik iz Krške vasi, bi morali priznati, da zid vendarle predstavlja dobro rešitev. Kdaj ga bodo začeli graditi, še ni znano. Protipoplavne ukrepe v tem delu brežiške občine bodo namreč vključili v besedilo državnega prostorskega načrta za gradnjo hidroelektrarne Brežice, ki naj bi ga razgrnili pred koncem letošnjega leta.
Od njega si veliko obetajo tudi v lani ravno tako močno poplavljeni Kostanjevici na Krki, kjer po besedah župana Mojmirja Pustoslemška edino rešitev vidijo v poglobitvi korita reke Save ob gradnji hidroelektrarne Brežice, zaradi česar bo Krka mimo Kostanjevice stekla hitreje kot doslej in bodo negativni učinki njenega morebitnega razlitja najverjetneje dosti manjši kot lani, ko so izmerili najvišjo raven vode v zadnjih 100 letih.
