Na situ naj bi tako ostala še dva morebitna krivca - nekdo, ki namerno zastruplja konje, ali (na to nakazujejo kemiki) nastajanje strupa lupanin, ki so ga našli v telesnih tekočinah obolelih konj, z endogenimi procesi, torej prek presnove v konjskem telesu. Toda vse to je za zdaj le teorija, ki jo bodo potrdili ali ovrgli na veterinarski fakulteti v Ljubljani, ko bodo imeli na mizi rezultate vseh opravljenih analiz. Včeraj dopoldan jih še niso imeli, zato je presenetljivo, da je Kobilarna Lipica tako pohitela z javno objavo, da za pogine lipicancev ni kriva prehrana ali oskrba konj.

Poročilo Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je opravil kemijske in toksikološke analize na vzorcih letos obolelih in poginulih (pa tudi zdravih) lipicancev, te poti zastrupitve namreč ne izključuje. "Čeprav so kemijski strokovnjaki v bioloških vzorcih in v vzorcih telesnih tekočin poginulih konj našli strupene snovi, pa so analize pokazale, da jih konji niso zaužili ne s senom ne s krmnimi dodatki, ki so jih dobili. Vzrokov obolenj torej ne gre iskati v sistemu oskrbe lipiških konj, ki jo v Lipici izvajamo po najvišjih strokovnih, zootehničnih in etoloških standardih, niti v sistemu oskrbovanja s krmo, v katerem zagotavljamo popolno sledljivost," jamči direktor Rumpf.

Od kod strup v konjih?

Veterinarska uprava je junija v poročilu, spisanem po spomladanskih poginih konj, napovedala, da bo končno mnenje glede pogina konj pripravila veterinarska fakulteta, a šele, ko bodo opravljene vse kemične analize in ko bo znano tudi botanično poročilo o sestavi travnikov, s katerih Lipica pridobiva seno za svoje konje. Vmes se je zgodil še en pogin konj, uradnega poročila o botanični analizi travnikov med včerajšnjo novinarsko konferenco še ni bilo, so pa znani rezultati kemijskih in toksikoloških analiz tako spomladanskih kot tudi julijskih poginov konj v Kobilarni Lipica. Medtem ko pri spomladanskih poginih kemiki v pregledanih vzorcih krme, sena, slame in ovsa niso odkrili spojin s toksičnim učinkovanjem, prav tako ne antropogenih toksičnih spojin in tudi ne spojin rastlinskih alkaloidov, je bilo v julijskem primeru drugače.

Preiskave so namreč v vzorcih slame in sena pokazale vsebnost fungicida tebukonazol, ki služi za preprečevanje pojava patogenih plesni. Ta fungicid so kemiki odkrili tudi v konjskem blatu, kar kaže, da konji v prehrani posegajo tudi po slami. V enem vzorcu slame so analize pokazale tudi prisotnost strupa lupanin, ki se pojavlja v telesnih tekočinah konj, obolelih tako marca kot tudi julija. Kemiki so ocenili, da se je lupanin v slami znašel zaradi konjskega urina ali pa je rastlinskega izvora. Lupanin je spojina kinolizidinskih alkaloidov, ki so po oceni kemikov eden od razlogov za pojav kolik pri konjih. Da so se znašli tudi v konjskem urinu, pa je lahko posledica prehranjevanja konj s travinjem sena, ki vsebuje toksične rastline, menijo kemiki.

So krive strupene rastline?

Toda veterinar Tomi Rumpf je včeraj kljub temu ovrgel možnost, da bi lupanin in druge strupene snovi v konje zašle s krmo ali s prehranskimi dodatki. Podlago za takšno trditev je našel prav v poročilu kemikov Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki pa so zapisali nekoliko drugače. Poudarili so, da je treba ugotoviti izvor alkaloida lupanin v telesnih tekočinah konj, in pri tem omenili dva možna izvora: krma ali endogeni procesi v konjskem organizmu. Tako kot pri marca poginjenih konjih so se kemiki tudi v julijskem primeru poglobili v krmne dodatke, saj ocenjujejo, da je lahko kakovost nekaterih sestavin v njih sporna, zlasti pa jih je zmotila stalna prisotnost dimetilsulfona (vsebujejo ga krmni dodatki) v vseh vzorcih tkiv in telesnih tekočin obolelih in zdravih konj. Zato so kemiki Kobilarni Lipica predlagali, naj iz prehrane konj začasno (dokler ne bo znano, kako lupanin pride v živali) izloči sintetične prehranske dodatke oziroma izvaja nadzor nad njihovo kakovostjo. Kobilarna Lipica prehranskih dodatkov ni izločila, ker so ugotovili, da niti skupina konj, ki je zbolela marca, niti tista, ki je zbolela julija, ni dobivala prehranskih dodatkov, spojino dimetilsulfon pa po Rumpfovih navedbah vsebujejo zdravila, s katerimi so zdravili obolele konje.

(Foto: Jaka Adamič)

Na večkrat ponovljeno novinarsko vprašanje, kako lahko Kobilarna Lipica izključi krmo kot vzrok za obolevanje konj, saj še nima rezultatov botaničnih analiz travnikov, od koder dobiva krmo, je Rumpf odgovoril: "Uradnega botaničnega izvida še nimam, lahko pa povem, da na travnikih in pašnikih niso nikjer našli trav, ki bi vsebovale tolikšne količine lupanina, da bi lahko povzročal takšne spremembe pri konjih."

Po naših informacijah tudi botaniki na to vprašanje niso znali odgovoriti nedvoumno, kemiki pa so ocenili, da sta obolevanje in pogin konj posledica vplivov več kemijskih dejavnikov. Zadnjo besedo pri dokončni razlagi vzroka poginov lipicancev bodo tako imeli strokovnjaki veterinarske fakultete.

Preberite tudi: Množična obolevanja lipicancev niso normalna