Generalna državna tožilka Barbara Brezigar je uvodoma povedala, da se je priliv zadev na prvostopenjska tožilstva lani povečal za kar 10 odstotkov. Tožilci so kljub temu rešili 73 odstotkov zadev, kar je po besedah Brezigarjeve malenkost manj kot leta 2008, vendar primerljivo s preteklimi leti. Nerešeni so ostali primeri, ki so na tožilstva prispeli ob koncu leta 2009. Brezigarjeva je med drugim opozorila tudi na kadrovske težave tožilstva. Povedala je, da se že vrsto let povečuje število glavnih obravnav in tudi pristojnosti tožilcev, medtem ko se število tožilcev zmanjšuje.

Prva tožilka je bila zopet kritična tudi do novega zakona o državnem tožilstvu, ki so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu, saj ukinja skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala in predvideva ustanovitev novega tožilstva za pregon organiziranega kriminala. Ta sprememba bo po njenem prekinila kontinuirano delo skupine.

Osem obsojenih zaradi korupcije

Delo tožilstva na področju pregona gospodarskega kriminala je predstavil vodja kazenskega oddelka pri vrhovnem državnem tožilstvu Mirko Vrtačnik, ki je pojasnil, da so na tem področju sprejeli posebne ukrepe in da se je obravnava teh kaznivih dejanj povečala. Število korupcijskih kaznivih dejanj se je po njegovih besedah lani nekoliko povečalo. Zaradi korupcije je bilo lani obsojenih le osem oseb, kar po mnenju Vrtačnika ni impresivno. Kot je povedal, tožilci v obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj vložijo ogromno dela, vendar pa so rezultati na koncu slabi.

Brezigarjeva se je morala pred poslanci zopet zagovarjati zaradi domnevnega vpletanja v primer Patria. Vodjo poslanske skupine Zares Cveto Zalokar Oražem je tako zanimalo, ali držijo navedbe v medijih, da je Brezigarjeva uvedla notranji tožilski nadzor nad delom višje državne tožilke Branke Zobec Hrastar, ki vodi pregon v zadevi Patria. Zobec-Hrastarjeva je v tej zadevi, kot je znano, vložila obtožne predloge zoper pet oseb, med drugim tudi zoper prvaka SDS Janeza Janšo.

Brezigarjeva je nadzor nad delom Zobec-Hrastarjeve zanikala: "Nadzor ni bil odrejen, če kdaj bo, je to notranja stvar državnega tožilstva." Namen nadzora po njenem ni pribijati ljudi na križ, pač pa ugotoviti, ali je treba pri strokovnem delu tožilcev kaj popraviti. Pri tem je poudarila, da nadzor nad tožilci odreja v skladu s svojimi pristojnostmi in zakonom ter kadar oceni, da je to potrebno, pri tem pa med tožilci ne dela razlik. Primer Patria po zagotovilih generalne državne tožilke tudi ni bil predodeljen drugemu tožilcu.

Po nekaterih informacijah naj bi v omaro, v kateri ima Zobec-Hrastarjeva zaklenjene spise, v času njene odsotnosti vpogledala vodja oddelka za državnotožilski strokovni nadzor Sanja Javor Pajenk. Brezigarjeva je v zvezi s tem dejala: "Gre za tožilski spis, ne mislim odgovarjati na vprašanja, kdaj kdo vstopi v katero sobo."

Dokazi v zadevi Čista lopata zakonito pridobljeni

Pojasnila o tej zadevi želi tudi pravosodni minister Aleš Zalar, ki je Brezigarjevi včeraj poslal dopis, v katerem jo med drugim sprašuje, ali je bil v zadnjem obdobju opravljen vpogled v tožilski spis v zadevi Patria, kdo je ta vpogled opravil, kdaj ter na kakšni pravni in dejanski podlagi.

Brezigarjeva se je po koncu seje notranjepolitičnega odbora odzvala še na nekatera druga aktualna vprašanja. Zatrdila je, da so bili dokazi v zadevi Čista lopata pridobljeni zakonito, to so po njenih besedah potrdili tako policija kot tudi državni tožilci. Obtožnica je po njenih besedah pravnomočna, kot je dejala, tudi verjame, da so tožilci v obtožnico vložili trud. "Predlagam, da pustimo, da tožilci opravijo svoje delo," je še dodala.