Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Binder, stavka dela javnega sektorja, ki je sicer za teden dni zamrznjena, ne škoduje vladi, proti kateri je uperjena, temveč gospodarstvu. "Vesel sem, da je te kalvarije vsaj začasno konec in pozivam pogajalski strani, da se dogovorita tako, da posledic ne bo čutilo gospodarstvo," je dejal.
Po Binderjevih besedah ne gre le za vprašanje izpolnjevanja stavkovnih zahtev za odpravo plačnih nesorazmerij po kolektivni pogodbi javnega sektorja. Gre za nerazumevanje razmer, za Slovenijo dveh hitrosti - od trga odvisni zasebni sektor in javni sektor, ki živi, kot da se jih problemi, s katerimi se sooča gospodarstvo, ne tičejo.
"Slovenijo je mogoče razumeti kot malo večje podjetje, kjer ne more biti dvoje vrst pravil, po kateri funkcionirata zasebni in javni sektor," poudarja Binder in kot dodaten problem izpostavlja upokojence, ki želijo deliti usodo uspeha z javnim sektorjem.
Binder zaradi stavke dela javnega sektorja sindikatom zasebnega sektorja zameri "tiščanje glave v pesek". "Sindikati zasebnega sektorja bi morali povzdigniti glas in opozoriti na razmere v gospodarstvu," je prepričan predsednik gospodarske zbornice.
Da gospodarska slika Slovenije ni taka, ki bi omogočala realizacijo iluzije, da je s stavkami mogoče doseči tisto, kar naj bi nam pripadalo, je opozoril generalni direktor GZS Samo Hribar Milič. "Slovenija ustvari premalo, da bi lahko realizirali zahteve po višjih plačah in drugih socialnih pravicah," je poudaril.
Hribar Milič kot neresnične zavrača trditve, da so razlike v distribuciji ustvarjenega tisto, kar dela Slovenijo nevzdržno za življenje. Kot pravi, so po podatkih EU razlike med plačami v Sloveniji med najmanjšimi v uniji.
"V Sloveniji je bilo leta 2008 približno 2000 zaposlenih s povprečnim letnim prihodkov 150.000 evrov. To skupaj znese tri milijone evrov oz. tri odstotke celotne mase plač. Če bi vsem omenjenim to vzeli, bi lahko vsem zaposlenim v Sloveniji plače povečali le za tri odstotke," je ponazoril Hribar Milič.
Kot poudarja generalni direktor GZS, se bomo v Sloveniji morali soočiti s tem, da ustvarimo premajhno dodano vrednost in da se soočamo z izgubo konkurenčnosti, tudi zaradi neustreznosti razvojnih politik. "Krize v Sloveniji še ni konec. naša ocena je, da nas najhujše še čaka, in sicer zaradi razmer doma, ki so povezane z razmerami v gradbeništvu, z dogajanjem v Merkurju in z vrsto drugih oblik nasedlih razvojnih projektov," je zatrdil.
Hribar Milič je izrazil zaskrbljenost zaradi šibkega domačega povpraševanja, dostopa do kapitala, povečevanja problema likvidnosti in neplačevanja, stanja pravne države, razmer v javnem sektorju in vztrajanja pri zakonskih pravicah, katerih posledica bo sprejem ukrepov, na podlagi katerih se bo število zaposlenih v javnem sektorju drastično zmanjšalo.
Tako Binder kot Hribar Milič upata, da si bodo glede stavke premislili tudi energetiki - splošna stavka v energetiki je sicer napovedana za 12. oktober. Kot poudarja Hribar Milič, gre za preveč spolitizirane in enostranske iluzije, kako je možno s pritiski rešiti določene probleme. "Pozivamo vse, da namesto rožljanja s stavkami in drugimi skrajnimi oblikami sedemo za pogajalske mize in tam odgovorno poiščemo možne alternative," je poudaril.
Danes za pogajalsko mizo z vlado znova reprezentativni sindikati javnega sektorja
Na ministrstvu za javno upravo se bodo ob 14. uri sestali predstavniki reprezentativnih sindikatov javnega sektorja in vnovič začeli pogajanja o aneksu štiri h kolektivni pogodbi za javni sektor in o dogovoru o ukrepih glede plač v javnem sektorju v letih 2011 in 2012. Pogajanja določa sporazum vlade in dela sindikatov o zamrznitvi stavke.
Vladna pogajalska skupina in stavkovni odbor 21 sindikatov javnega sektorja sta v torkovih poznih večernih urah podpisala sporazum o zamrznitvi stavke in si do vključno 13. oktobra vzela čas za pogajanja. Če dogovora do takrat ne bo, bo stavka spet možna.
Sporazum med vlado in delom sindikatov javnega sektorja med drugim določa, da vlada do vključno 13. oktobra zamrzne uveljavitev sklepa o odpovedi kolektivne pogodbe ter še, da danes ponovno začnejo pogajanja.
Ta bodo potekala na dveh ravneh. Vsi reprezentativni sindikati se bodo znova začeli pogajati o aneksu številka štiri h kolektivni pogodbi za javni sektor ter o dogovoru o ukrepih na področju plač v javnem sektorju za leti 2011 in 2012. Glede tega se je sicer z vlado že poleti sporazumela večina sindikatov, vključenih v konfederacijo sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Branimir Štrukelj. Pogajanja bo vodila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
Ločeno se bodo nadaljevala pogajanja o preostalih stavkovnih zahtevah, in sicer sindikati javnega sektorja, ki so bili v preteklih dneh vključeni v stavko. Pogajalsko skupino bo še naprej vodila generalna sekretarka vlade Helena Kamnar.
Predstavniki vlade in stavkajoči sindikati podpisali sporazum o zamrznitvi stavke
Predstavniki vlade in 21 sindikatov javnega sektorja so podpisali sporazum o zamrznitvi stavke. Stavka bo zamrznjena od polnoči dalje. Sindikati in vlada se bodo do 13. oktobra poskušali izpogajati o stavkovnih zahtevah, vlada pa v tem času ne bo uveljavila sklepa o odpovedi kolektivnih pogodb v javnem sektorju.
Policijski sindikat zagrozil z zaostritvijo stavke
Policijski sindikat Slovenije (PSS) v pozivu predsedniku vlade Borutu Pahorju opozarja, da se vlada z njimi še vedno ni pripravljena pogajati. Zato bo stavkovni odbor sindikata jutri stavko zaostril, če jih bo vlada dotlej "še vedno ignorirala" in se z njimi ne bo pripravljena pogajati.
Kot so v pozivu Pahorju zapisali v PSS, so 17. septembra napovedali stavko in predstavili stavkovne zahteve. Ker socialnega dialoga niso občutili, so predsednika vlade že 28. septembra pozvali, da se o stavkovnih zahtevah želijo čim prej pogajati. "Do danes, ko poteka že deveti dan stavke, socialnega dialoga žal ni bilo," opozarjajo.
PSS namreč ni del pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, vlada pa se z njimi ves čas stavke ni pogovarjala. "S tem pa Policijski sindikat Slovenije postavljate v neenakovreden položaj v primerjavi s sindikati javnega sektorja. To dejstvo smatramo tudi kot pritisk na naš sindikat," so zapisali v dopisu.
Zaradi takšnega odnosa vlade do sindikata, ki združuje veliko večino zaposlenih na notranjem ministrstvu, se bo v sredo sestal stavkovni odbor PSS. "V primeru, da boste PSS še vedno ignorirali in se do začetka seje stavkovnega odbora ob 9. uri ne boste pripravljeni pogajati, bomo prisiljeni stavko zaostriti," so še zapisali.
Dopis so v sindikatu naslovili še na ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs in notranjo ministrico Katarino Kresal.
Slovensko gospodarstvo trpi: Prevozniki zaradi stavke javnega sektorja izgubili že več milijonov evrov
Stavka javnega sektorja je slovenskemu gospodarstvu povzročila že večmilijonsko škodo, so povedali v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). V GZS govorijo o dveh milijonih evrov škode na dan, v OZS pa vsaj petih ali šestih milijonih evrov. Najbolj trpijo prevozniška podjetja.
Na GZS pojasnjujejo, da je upad dnevnega prihodka najbolj očiten pri prevoznikih, ki jih omejuje stavka carinikov. Špediterski posli na mejnih prehodih s Hrvaško ob vstopanju v Slovenijo oz. na ozemlje EU namreč tečejo počasneje, tako da je dnevni prihodek prevozniških podjetij manjši za 30 odstotkov. "Tudi sicer je bilo na teh trgih zaradi čakalnih dob za 50 do 70 odstotkov manj posla v špedicijski dejavnosti in prevozništvu," so dodali. Podobne težave beležijo v OZS.
Problemi so tudi v predelovalni industriji oz. pri uvozu svežih surovin preko Hrvaške in iz Luke Koper, saj se je odpad pokvarjenega blaga povečal, opozarjajo v obeh zbornicah. "Hranila so pokvarljiva in če ne gredo pravi čas naprej, to lahko pomeni izgubo partnerja," je za STA povedal predsednik OZS Štefan Pavlinjek. Na GZS so na drugi strani poudarili, da so prevozna podjetja dobavo že ob začetku stavke prejšnji ponedeljek nekoliko zmanjšala, posledica tega pa bo manjša proizvodnja, z njo pa dodatna izguba.
Zbornicama je skupna še ugotovitev, da vrste na mejnih prehodih s Hrvaško za prevozniška podjetja pomenijo tudi izgubo strank. Nekatere stranke so se namreč že odločile, da blagovne tokove preusmerijo na druge poti in se izognejo Sloveniji.
Škodo ob stavki po besedah predstavnikov GZS povzročajo preusmeritve, izgubljeni posli, kazni zaradi nepravočasne dobave in podobno, v OZS pa dodajajo, da na poslovanje podjetij posredno vpliva tudi to, da zaposleni čakajo pri zdravnikih, na upravnih enotah in podobno.
Tako eni kot drugi sicer pravijo še, da dokončne ocene škode še ni mogoče predvideti.
Pred zamrznitvijo napoved o zaostrovanju
Sindikati so včeraj zvečer preučevali možnost, kaj narediti, če vlada ne bo pripravljena umakniti zahteve po odpovedi kolektivne pogodbe, je pred zasedanjem sindikatov medijem povedal vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević. Napovedal je, da bodo stavkovne aktivnosti med drugim zaostrili veterinarji, cariniki in ostali del zdravstva.
Na vprašanje, zakaj se sindikati niso odločili za demonstracije, Miščević odgovarja, da bi bil v tem primeru lahko še večji kaos. Toda tudi ta možnost ni izključena oz. je to stvar premisleka, je napovedal. Pojasnil je še, da so sindikati vse podlage za podpis sporazuma za prekinitev stavke dogovorili. Če vlada umakne svojo zahtevo po odpovedi kolektivne pogodbe, bi lahko zadevo že uredili, če pa bi vztrajali, bi morali "iti v borbo".
Miščević pravi, da tu ne more biti kompromisa: "Kolektivna pogodba je za sindikate in zaposlene enako kot za vernike Sveto pismo". Finančnih zahtevkov s strani sindikatov namreč ni več, rešiti je treba druge stavkovne zahteve. Samo umik kolektivne pogodbe in problem je rešen, je še poudaril vodja stavkovnega odbora.
To, da vlada že nekaj dni prihaja na pogajanja z nepopolnim mandatom, pa po Miščevićevih besedah kaže na njeno nepripravljenost, da problem rešijo v dialogu.
"Kar nam je dano z zakonom, bomo izkoristili"
Tudi predsednik sindikata centrov za socialno delo SINCE 07 Perica Radonjič je dejal, da bodo v primeru, da dogovora ne bo, stavko zaostrili. V tem primeru lahko centri za socialno delo zaustavijo izplačevanje socialnih transferjev, lahko pa tudi zaprejo svoja vrata, je pojasnil Radonjić.
Centri za socialno delo sedaj v skladu z dogovorom z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve opravljajo prvo socialno pomoč in obravnavajo socialne transferje, ki predstavljajo edini vir preživetja. Ne izplačujejo pa denimo štipendij. Koliko državljanov bi prizadelo, če bi centri zaprli svoja vrata, pa Radonjič, kot pravi, ne želi niti razmišljati. Upa pa, da do tega ne bo prišlo.
Predsednik sindikata carinikov Dušan Pečnik je napovedal, da bo zagotovo prišlo do zaostrovanja. Naš cilj res niso avtoprevozniki, pravi glede na stanje na mejah z državo, "toda kar nam je z zakonom dano, bomo izkoristili". Cariniki so stavko po njegovih besedah z južne meje prenesli v notranjost države. To državljani morda manj čutijo, vendar zato bolj država oz. proračun.
Semolič vlado poziva k premisleku glede odpovedi kolektivne pogodbe za javni sektor
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije vlado pozivajo, naj znova razmisli o svoji odločitvi, da odpove kolektivno pogodbo za javni sektor, in se ji odpove. Kot je v izjavi za javnost zapisal predsednik zveze Dušan Semolič, bi ravno v času krize morali utrjevati pomen socialnega dialoga in kolektivnega pogajanja.
To dvoje bi po prepričanju Semoliča sploh v času krize moralo biti prednost, ki bi jo lahko vlada izkoristila, da bi omilila posledice krize na življenje in delo slovenskih delavcev. Namera vlade po mnenju Semoliča ni opravičljiva in je obsojanja vredna ter slab vzgled enostranskega ravnanja enega od partnerjev.
"Slovenija iz te krize ne bo izšla kot zmagovalka, kot je prepričan predsednik vlade, če bo ukinjala socialni dialog, kolektivne pogodbe in avtokratsko sprejemala odločitve o pomembnih zadevah za delavke in delavce," v izjavi za javnost poudarja Semolič.
Ljudje se vse bolj pritožujejo, da stavkajo tisti, ki imajo že tako preveč privilegijev
Kot piše Žurnal24, so javne uslužbence največkrat odpustili, ker pet zaporednih dni niso prišli v službo, delodajalca pa o razlogu odsotnosti sploh niso obvestili. Med njimi prevladujejo tudi taki, ki so kršili pogodbene obveznosti. Sedem jih ni opravilo strokovnega izpita, dva pa so na cesto postavili zaradi nesposobnosti.
Kot piše Žurnal24, je delo izgubilo največ vojakov in policistov. Slednjim so delovno razmerje odpovedali zaradi znakov kaznivih dejanj, zlorab bolniškega staleža, goljufij s prevoznimi stroški, uporabe strelnega orožja v prostem času ali zato, ker so v vinjenem stanju povzročili prometno nesrečo.
Po mnenju sindikalista Gvida Novaka sodijo vojaki v sam vrhu odpuščenih v javnem sektorju zato, ker morajo izpolnjevati stroge zahteve. Dokazati morajo, da niso bili obsojeni, zadolženi, zasvojeni z drogami in alkoholom. Ker je to adrenalinska služba, marsikoga zanese, zato bi lahko bili razlogi tudi avanturistična narava dela in mladost vojakov.
| Pahorjeva vlada | Janševa vlada | |
| Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo | 1 | 0 |
| Ministrstvo za zdravje | 1 | 1 |
| Davčna uprava | 4 | 3 |
| Carinska uprava | 3 | 9 |
| Uprava za javna plačila | 0 | 1 |
| Ministrstvo za pravosodje | 1 | 0 |
| Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij | 3 | 2 |
| Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve | 0 | 1 |
| Ministrstvo za šolstvo in šport | 1 | 0 |
| Ministrstvo za promet | 3 | 0 |
| Ministrstvo za notranje zadeve | 2 | 2 |
| Policija | 43 | 72 |
| Ministrstvo za zunanje zadeve | 0 | 1 |
| Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | 3 | 0 |
| Ministrstvo za okolje in prostor | 0 | 1 |
| Inšpektorat za okolje in prostor | 0 | 1 |
| Ministrstvo za obrambo | 4 | 0 |
| Slovenska vojska | 28 | 175 |
| Statistični urad | 1 | 0 |
| Slovenska obveščevalno-varnostna služba | 2 | 1 |
| SKUPAJ | 99 | 270 |
