Če je ljubljanski župan Zoran Janković konec leta 2006 od nekdanje županje Danice Simšič v roke dobil razmeroma malo zadolženo občino z dobrimi 39 milijoni evrov posojil, ki je poleg tega v prihodnje leto prenašala skoraj 24 milijonov evrov neporabljenih sredstev, je že konec leta 2008 zadolženost narasla na dobrih 106 milijonov evrov, s tem, da se je za dodatnih 21 milijonov evrov zadolžil še občinski stanovanjski sklad.

In če je Janković zadolževanje doslej upravičeval z nižjimi prihodki iz dohodnine po spremembi zakona o financiranju občin, kar je še danes bistvo spora med občino in državo, podatki iz rebalansa letošnjega proračuna kažejo drugačno sliko. Mestna občina Ljubljana je bila leta 2007 res bistveno prikrajšana pri davčnih prihodkih, vendar so se ti kasneje povečevali, tako da bo imela občina letos 195 milijonov evrov davčnih prihodkov, kar je celo devet milijonov evrov več kot leta 2006 pred spremembo zakona o financiranju občin.

V vsem tem času pa so se povečevali izdatki občine, poleg večjih naložb v infrastrukturo, nakupe zemljišč in stanovanj tudi sami stroški občinske uprave, ki so s 64 milijonov leta 2006 danes narasli že na skoraj 80 milijonov evrov. Tudi v času vsesplošnega zategovanja pasu zaradi gospodarske krize ni videti, da bi se na MOL pretirano ubadali s klestenjem stroškov. Tako letos skoraj v celoti zamenjujejo vozni park, na novo bodo zaposlili 35 javnih uslužbencev (vzrok je povečan obseg dela pri županovih projektih), za redarje kupujejo štiri motorna kolesa in tri radarje za merjenje hitrosti, vredne skoraj 300.000 evrov, toliko bodo dali tudi za nove računalnike, poleg tega pa še 720.000 evrov za njihovo programsko opremo.

Županstvo se ne zgleduje po predsedniku vlade, saj med drugim za dobrih 117.000 evrov povečuje stroške za protokol, kar vključuje cvetlične aranžmaje, pogostitve, prevoze, protokolarna darila in fotografske storitve. Za protokol porabi na letni ravni skupno že skoraj 450.000 evrov oziroma 40.000 evrov na mesec.

Kaže, da se bo tudi letos nadaljevalo kupovanje stanovanj za neprofitni najem (6,3 milijona evrov), občina bo odprla denarnico tudi za subvencije Ljubljanskemu potniškemu prometu in za uvedbo enotne mestne kartice (skoraj pet milijonov evrov), nanjo pa so preložene tudi naložbe v gradnjo garažnih hiš, ki so jih sprva načrtovali v Ljubljanskih parkiriščih in tržnicah. Za gradnjo garažne hiše pod Kongresnim trgom je letos namenjenih 1,8 milijona evrov, vendar jih bo treba prihodnje leto zagotoviti še dobrih štirinajst, podobno je tudi pri garažni hiši pod tržnico, za katero je letos predvidenih 1,1 milijona evrov, manjka pa jih še 12,6 milijona. Veliko denarja bo v prihodnjih letih treba zagotoviti tudi za ureditev vodovoda, kanalizacije in čistilne naprave v Rakovi Jelši (21 milijonov do leta 2012), nakup stanovanj (45 milijonov), ureditev kopališča Kolezija (5,5 milijona), plavalno-gimnastičnega centra Ilirija (7,7 milijona), centra Rog, skupne upravne stavbe in še številnih drugih projektov, za izvedbo katerih se občina sploh ne bo mogla več bistveno zadolžiti.