Vse od razglasitve (leta 1984) krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib z Mostecem ter Koseškim bajerjem namreč vztraja pri stališču, da na območju parka ni dovoljena nikakršna sečnja drevja, razen tiste, ki je nujna zaradi ogrožene varnosti ljudi. Zaradi odobrenega in že izvedenega poseka na Rožniku so varuhi narave prijavili gozdarje državnemu inšpektoratu za okolje in prostor, ki pa še ni končal "ugotovitvenega postopka".
Rešitev: odkup gozdov
Takšnih nesoglasij in navzkrižij med zasebnim in javnim interesom pri ravnanju in gospodarjenju z gozdovi v močno obljudenem mestnem krajinskem parku bi bilo zagotovo veliko manj, če bi ljubljanska mestna občina že sprejela odlok o razglasitvi ljubljanskih "mestnih" gozdov (gozdov s posebnim namenom). S tem bi prevladujočim zasebnim lastnikom gozdov v parku, ki so na stežaj odprti za sprostitev in rekreacijo meščanov, zagotovila vsaj ustrezne odškodnine zaradi njihove omejene možnosti izkoriščanja lastniških pravic in zaradi škode, ki jo povzroča množična javna raba njihovih gozdov. Še bolje bi seveda bilo, če bi MOL postopoma odkupil gozdove s posebnim namenom (od 1400 hektarjev jih je v mestni lasti manj kot 10 odstotkov), še posebno tiste znotraj krajinskega parka, ki so najbolj na udaru.
V mestni upravi pa so šele lani vzeli iz naftalina pred petimi leti pripravljeni osnutek odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, pri čemer je urejanje položaja mestnih gozdov sovpadlo s sprejemanjem novih mestnih prostorskih načrtov, v katerih morajo biti ustrezno opredeljeni in vrisani tudi mestni gozdovi.
Višine odškodnin ne bo določil odlok, ampak sodni cenilci posamično
Marjana Jankovič z mestnega oddelka za varstvo narave pravi, da so odlok o razglasitvi gozda s posebnim namenom na strokovni ravni že uskladili, ni pa še usklajen s pravnega in finančnega vidika, zato je še vedno "delovno gradivo". Predvideva, da ga bo mestni svet lahko obravnaval v začetku jeseni. Uredil bo tudi vprašanje odškodnin: določali jih bodo za vsakega lastnika gozda posebej glede na njegove omejitve pri uživanju lastnine oziroma z njegovim uveljavljanjem lastninske pravice za vsako vrsto omejitve posebej na podlagi cenitve sodnega izvedenca gozdarske stroke. Višina odškodnin torej ne bo vnaprej določena, niti znana že ob sprejemu odloka.
V MOL zelo počasi napredujejo tudi pri pripravi načrta upravljanja mestnega krajinskega parka. Marjana Jankovič pojasnjuje, da je ta načrt upravljanja še v fazi osnutka in usklajevanja s strokovno službo ljubljanske enote zavoda za varstvo narave, ki so ji ga poslali v pregled pred štirimi meseci. Vodja ljubljanske enote zavoda za gozdove Vesna Juran zatrjuje, da osnutek načrta upravljanja krajinskega parka še vedno pregledujejo, kakor jim nalagajo pravila, mnenje o njem pa bodo poslali MOL predvidoma po prvomajskih praznikih. Ko bo ta programski akt za park usklajen s strokovnimi službami in z drugimi oddelki mestne uprave, bo nared za obravnavo in sprejem v mestnem svetu MOL. Še pred tem pa se bo moral MOL tako ali drugače pogoditi z lastnikom zemljišč in hišnih podrtij na Drenikovem vrhu Jožetom Drofenikom o nadaljnji usodi njegovega posestva znotraj krajinskega parka. Župan Janković in podžupan Koželj sta se sicer začela z Drofenikom pogajati o možnih različnih rešitvah iz njihove skupne zagate, vendar doslej niso našli skupnega jezika.
