Ker so napovedi o tem, koliko ljudi utegne zaradi gospodarske krize izgubiti delo prihodnje leto, skrb zbujajoče, smo zbrali nekaj napotkov o tem, kako se soočiti z izgubo zaposlitve. Odpuščanje se je namreč v državah, ki so se že znašle v recesiji, že začelo, je pa res, da je prihajajoča kriza mnogim podjetjem služila kot argument za odpuščanje.

Ves čas finančne krize v javnosti krožijo različne napovedi o tem, koliko ljudi naj bi prihodnje leto, ko naj bi začeli krizo tudi realno občutiti, izgubilo delo. Ne glede na to, ali bo obveljala pesimistična ocena generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča, da bo brez dela ostalo med 30.000 in 50.000 ljudi, ali nekoliko bolj "blaga" napoved republiškega zavoda za zaposlovanje, da bo službo izgubilo med 10.000 in 15.000 ljudi, bo to velik udarec za vsakega posameznika, ki bo dobil knjižico, za njegovo družino, posledice bo ne nazadnje čutila tudi celotna družba.

Finančna kriza je postala izgovor mnogim podjetjem za preventivno krčenje pravic zaposlenim, četudi krize še ne občutijo. In ker naj bi bilo prihodnje leto vrnjenih kar nekaj knjižic, morajo biti odpuščeni v prvi vrsti pozorni na to, ali so bili odpuščeni zakonito. V primeru kakršnega koli suma naj se obrnejo na svoje sindikalne zaupnike, ki jim bodo pomagali sprožiti ustrezen pravni postopek - vložili bodo poziv za odpravo kršitve oziroma tožbo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Sindikat bo te delavce tudi brezplačno zastopal pred pristojnimi sodnimi organi. Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je opozoril, da se najpogostejši primeri protipravnega odpuščanja nanašajo na odpuščanje iz krivdnih razlogov in na izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre predvsem za kršitev pravil postopka, velikokrat pa je krivdni razlog izmišljen ali ne dovolj resen. "Pogosto je žal kriterij za odpuščanje prisotnost na delovnem mestu oziroma tisti delavci, ki so veliko na bolniških, so prvi na spisku za odpuščanje, kar pa je nezakonito," je poudaril Zorko.

Prva stvar, ki jo mora delavec, ko ostane brez službe, storiti, je, da si uredi zdravstveno zavarovanje in se oglasi na območni enoti zavoda za zaposlovanje. Samo tako bo namreč upravičen do denarnega nadomestila, ki ga lahko prejema od 3 do 24 mesecev, odvisno od delovne dobe in starosti. Ob prijavi bo brezposelni, potem ko bo predložil zaključeno delovno knjižico in osebni dokument, dobil osebnega svetovalca in vabilo na osebni seminar, kjer bo spoznal načine za iskanje novega dela. Tanja Podobnik Zec z republiškega zavoda za zaposlovanje je dejala, da mora brezposelni razmisliti o področjih dela, ki bi jih lahko s svojimi izkušnjami in znanjem še opravljal. Na zavodu pričakujejo, da bodo med najbolj iskanimi poklici tudi v prihodnje še vedno poklici s področja zdravstva, informatike, računalništva, strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, kovinarstva, gostinstva, prevozništva…