Čas za prijave na drugi razpis se je iztekel v ponedeljek, včeraj dopoldne se je po hitrem postopku sestala kadrovska komisija MZZ, popoldne pa je bil Rupel na seji vlade že potrjen. In to zadnji dan pred konstituiranjem novega državnega zbora in torej zadnji dan, ko je imela vlada za svoje delo še polna pooblastila. Ob tem je zanimivo, da niso tako pohiteli tudi z imenovanji na druga veleposlaniška mesta (New Delhi in Brasilio), kjer se je rok za prijave na drugi razpis tudi iztekel v ponedeljek. Po mnenju naših sogovornikov iz vrst diplomacije vse to dokazuje, kako je bilo mesto veleposlanika na Dunaju ves čas rezervirano za povolilni odhod Dimitrija Rupla in zato primernost kandidatov, ki so se javili na prvi razpis, sploh ni bila pomembna.
Neuslišan predlog sindikata diplomatov
Kot smo izvedeli, je predstavnik sindikata slovenskih diplomatov Matjaž Kovačič na seji kadrovske izbirne komisije MZZ sicer predlagal, da bi odločanje o primernosti kandidatov za veleposlaniška mesta preložili na čas, ko bo začela delo nova vlada. Diplomati namreč ne želijo, da se o kandidatih za veleposlanike, ki naj bodo politično nevtralni, poraja kakršenkoli dvom o tem, ali so bili politično izbrani. A njegov predlog ni bil sprejet, zato pri odločanju predstavnik sindikata ni sodeloval. Predlog za Ruplovo imenovanje na veleposlaniško mesto pa je po naših informacijah zbudil tudi precej vročo razpravo na seji vlade oziroma je bilo mogoče o delu ministra Rupla in o njegovem arogantnem obnašanju slišati precej kritičnih besed. Iz krogov blizu ministra Gregorja Viranta smo tudi izvedeli, da je minister za javno upravo Ruplovemu imenovanju nasprotoval.
Seveda ima zadnjo besedo pri imenovanju veleposlanikov predsednik republike Danilo Türk. Ta je bil včeraj na službeni poti v Bosni in Hercegovini, zato je bil nedosegljiv. Nam je pa v intervjuju v sobotnem Objektivu na vprašanje, ali bo imeli kaj pomislekov, če bo dobil v podpis predlog za Ruplovo imenovanje, dejal, da o tem predlogu ne ve ničesar razen tistega, kar je prebral v časopisu, in da o tem ni bilo nobenega predhodnega posvetovanja.
Odločitev o Ruplovem imenovanju je presenetila predsednico LDS Katarino Kresal, ki se v zadnjih dneh pojavlja kot morebitna Ruplova naslednica na čelu MZZ. Kot je dejala, bi pričakovali, da bo o veleposlanikih po tehtnem razmisleku in ustreznih posvetih odločala nova vlada. "Tako pa tega ne moremo razumeti drugače, kot da vlada izkorišča zadnje dni za reševanje svojih kadrov," je dodala.
"Mislim, da je prav, da gre za veleposlanika, če si to želi. Prav je tudi, da gre na Dunaj, če si to želi," pa nam je včeraj Ruplovo imenovanje komentiral nekdanji zunanji minister in dolgoletni veleposlanik Ivo Vajgl. Ob tem pa dodal, da bi mu, če bi bil v položaju, da da kakšen nasvet, priporočil, naj vzdržuje tesne stike s predstavniki slovenske manjšine. Ko gre za njihove probleme, mora prisluhniti njihovim stališčem, v stikih z avstrijsko stranjo pa bi moral dosledno izhajati iz stališča, da je Slovenija naslednica države podpisnice avstrijske državne pogodbe in da mora vlogo zaščitnice svoje manjšine v Avstriji odigrati približno tako, kot jo je odigrala Avstrija, ko je šlo za njeno manjšino v Italiji.
Globok spor med manjšino in Ruplom
Toda predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so nad imenovanjem Rupla za veleposlanika na Dunaju vse prej kot navdušeni. Rudi Vouk, podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, je dejal, da se sicer ne morejo vtikati v suverene odločitve neke države o tem, koga imenuje za svojega veleposlanika, vendar se mu zdi nadvse nespametna odločitev imenovati nekoga, ki je v reševanje problema slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem vpleten na tako sporen način. Karel Smolle, nekdanji poslanec v avstrijskem parlamentu iz vrst koroških Slovencev, pa v tem dejanju vidi nadaljevanje afronta slovenske vlade proti manjšini in spominja na dogodke iz leta 2006, ko je tedanja Schüsslova vlada skušala s predlogom ustavnega zakona preprečiti, da bi ustavno sodišče še naprej lahko presojalo o upravičenosti dvojezične topografije v posamičnih krajih. Kot navaja Smolle, se je tedaj Rupel z avstrijsko vlado pogajal za hrbtom manjšine. "Nekateri avstrijski poslanci so nas takrat opozarjali, da ima avstrijska vlada privolitev Slovenije v sporno zakonsko rešitev že na mizi oziroma da se Rupel z njo strinja," dodaja Smolle. Od tu izhaja globok spor med manjšino in Ruplom, pravi Smolle, zato je zanj toliko manj razumljivo, kako lahko vlada pošilja na Dunaj človeka, ki nima ne občutka ne posluha za manjšino, niti ni ustrezno strokovno podkovan. Zato tudi namige, da je bil denar, namenjen za nakup študentskega doma Korotan, pravzaprav odtujen za nakup nove rezidence veleposlanika na Dunaju, koroški Slovenci zdaj vidijo v povsem novi luči.
