Z njeno željo bi se strinjale milijarde ljudi. Vsako leto se z malarijo prek pika komarja okuži okoli 247 milijonov ljudi, en milijon pa jih umre. Nadležne žuželke so velik medicinski in finančni zalogaj, saj širijo rumeno mrzlico, vročico dengo, japonski encefalitis, mrzlico doline Rift, hikungunya virus in virus zahodnega Nila. Tudi če bi jim odvzeli bolezni, pa bi komarji vseeno ostali prava nadloga, saj tudi piki brez okužbe poskrbijo za celodnevno praskanje.

Bi komarje sploh kdo pogrešal?

Na svetu (vsaj v tem trenutku) poznamo 3500 vrst komarjev - samo nekaj vrst nadleguje ljudi. Živijo na skoraj vsakem kontinentu in v vseh življenjskih okoljih ter imajo pomembne funkcije v ekosistemih. "Komarji so na Zemlji že več kot 100 milijonov let," trdi Murphyjeva, zaradi česar se znanstveniki glede odgovora o iztrebljenju ne morejo poenotiti. Če bi iztrebili samo eno vrsto komarjev, bi lahko določen plenilec ostal brez plena ali katera od rastlin brez opraševalca.

Kljub temu večina znanstvenikov ugotavlja, da bi se ekološka brazgotina, ki bi jo za seboj pustila iztrebitev določene vrste komarjev, kmalu zacelila, saj bi nadležne krvosese kmalu zamenjal drug organizem. Življenje bi ponovno steklo po starih tirnicah - morda novih, celo boljših.

Če bi se najprej lotili vprašanja širjenja bolezni, je težko najti negativne posledice iztrebitve komarjev, je prepričan ekolog Steven Juliano z univerze v Illinoisu, ki preučevanje insekte. "Svet brez komarjev bi bil vsekakor bolj varen za ljudi," dodaja zdravnik Carlos Brisola Marcondes. Iztrebitev bi imela - verjamete ali ne - najhujše posledice v arktični tundri, predvsem za vrsti komarjev, kot sta Aedes impiger in Aedes nigripes. Brez njih naj bi se število ptic selivk, ki gnezdijo na omenjenih področjih, zmanjšalo za več kot polovico, je prepričan entomolog Bruce Harrison. Vsi znanstveniki se s to trditvijo ne strinjajo, saj so se prek preučevanja vsebine v želodcih ptic dokopali do ugotovitev, da se slednje ne mastijo toliko s komarji kot pa z muhami. Odsotnost komarjev bi vplivala predvsem na črede severnih jelenov, katerim komarji posesajo okoli 300 mililitrov krvi na dan. Ti se zaradi krvosesov gibajo po poteh, kjer piha močan veter, če pa bi spremenili pot, bi to povzročilo resna neravnovesja v ekosistemu.

Pustimo Arktiko. Kaj pa drugje?

Ličinke komarjev so pomembna prehrana za ribe, je dejal entomolog Richard Merritt. "Če bi iztrebili komarje, bi riba gambuzija izgubila svoj glavni vir prehrane. Njena vloga uničevalke nadležnih žuželk na riževih poljih bi izgubila svoj pomen," je pojasnil Merritt. Brez "kosila" bi tako ostali tudi druge žuželke, pajki, salamandri, kuščarji, ribe in žabe.

Za ekosisteme so med pomembnejšimi predvsem ličinke komarjev, vendar pa niso edine, ki se prehranjujejo z gnijočim listjem, organskimi odpadki in drugimi mikroorganizmi. Čeprav vloge komarjev ne bi prevzele druge živalske vrste, bi se lahko zgodilo, da nekaterih dobrot ne bi bilo več. Če bi na primer iztrebili komarje iz družine Ceratopogonidae, bi izgubili pomembnega opraševalca tropskih rastlin, med drugim tudi kakavovca. Le kakšen bi bil svet brez čokolade?

Neenotnosti znanstvenikov vseeno ni videti konca. Strokovnjak Yet McAllister trdi, da jih ne bi pogrešal. "Če bi imeli koristi od komarjev, bi zagotovo našli način, s katerim bi jih lahko izkoriščali. Od njih pa že od nekdaj nočemo nič drugega, kot to, da nas pustijo pri miru."