Proslave in kolektivno delo
Mlada režiserka Renata Vidič bo po besedilih Srečka Kosovela režirala predstavo Vzklik za človečanstvo, ki bo slavila človeka in umetnika ter se obenem uprla svetovnem nazoru, znotraj katerega je človek le "potrošno blago in roba za doseganje kapitalskih ciljev". Mladi ustvarjalci upajo, da bodo s predstavo nagovorili človeka, ki ne zastopa le sebe, temveč je obenem član kolektiva, zato so svojo uprizoritev zgradili na principih kolektivnega gledališča. Vzklik za človečanstvo bo svojo predpremiero doživel 8. septembra na mednarodnem 24-urnem ambientalnem projektu Camp Ernesto Che Guevara, ki ga festival Ex Ponto soorganizira v Makedoniji.
Proslava in kolektivno gledališče sta izhodišči še enega projekta mladih ustvarjalcev. To bo Proslava ob 60-letnici izida prve številke Tribune, ki jo sopodpisujejo režiserka Zala Sajko in trenutni in nekdanji uredniki Tribune Robert Bobnič, Anej Korsika in Jurij Smrke. Sajkova je pojasnila, da jih je forma proslave pritegnila zaradi inflacije tovrstnih dogodkov v zadnjem času, za objekt proslavljanja pa so vzeli tiskovino v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in njene uporniške vsebine. Jurij Smrke je dodal, da sta se v teh letih prepletla nacionalni in alternativni kontekst, kar bodo posebej raziskali, govorili pa bodo tudi o generaciji mladih, ki je v nasprotju z svojimi starši ostala brez "velikega projekta".
Cage brez Cagea
Polimedijskega umetnika Vlada G. Repnika je za predstavo Also sprach Cage navdihnila glasba in persona Johna Cagea. Kljub temu da v predstavi ne uporabijo niti ene Cageeve besede, pa se vendarle približajo dialogu s Cageem in njegovo umetnostjo, je pojasnil avtor. Predstava je sestavljena iz videa, nato se prelevi v ples in petje ter nadaljuje v govor oziroma nagovor občinstva. Repnik podpisuje režijo in scenarij, z avtorskimi performansi pa bosta nastopili Ingrid Berger Myhre in Martina Ruhsam. Projekt režiserke Barbare Novakovič je naslovljen Platforma Šift teater II, predstava, katere podnaslov je Trilogija: source image, pa bo preizprašala proces spomina, arhiviranja in zgodovinjenja gledališča v sodobnem času. Soavtorja predstave sta Bara Kolenc in Anej Tutta.
Sicer pa bo letošnji festival Ex Ponto odprla predstava Don Juan, plod mednarodnega sodelovanja bolgarskega režiserja Aleksandra Morofova, ki ga imenujejo uničevalec tradicije, in sanktpeterburškega gledališča Vere Komissarževskaje. Predstavo odlikujeta kombinacija pristopov uličnega gledališča, moderne in klasične glasbe ter okrnjena scenografija, so zapisali v predstavitvi. V programu gostujočih predstav velja še izpostaviti "fizični koncert" Micro francoskega koreografa in plesalca Pierra Rigala. To je glasbeno-gibalna predstava, ki so jo navdihnile rock ikone 20. stoletja in razkraja meje med "rockom, poezijo, sodobnim plesom in teatrom", so napovedali organizatorji.
Erotični in etnični konflikti
Povsem brez govorjene besede pa bo komunicirala portugalska predstava Mistermissmissmister, katere koncept in režijo podpisujeta Ana Borralho in Joao Galante. Predstava izhaja iz erotičnega imaginarija in na odru sooča gola ženska in moška telesa, pri tem pa preizprašuje meje družbenega spola in poudarja seksualno ambivalentnost teles. A zadnjo besedo v predstavi ima gledalec, saj se mora odločiti, ali bo v predstavi aktivno sodeloval ali pa bo privzel vlogo pasivnega voajerja. Temo spolne in družbene identitete bo nagovarjala tudi predstava Moški - ženski / Ženske - moške v režiji Borisa Bakala in Katarine Pejović, ki bosta predstavila "moški" in "ženski" del predstave, v njej pa bodo ravno tako zahtevali aktivno udeležbo obiskovalcev. Spolna identiteta bo še v ospredju makedonske uprizoritve Lorcine drame Dom Bernarde Alba ali Ženske brez moškega in to je vse v režiji Biljane Krajčevske.
Predstave iz nekdanje države pa bodo večinoma posegle med etnične konflikte na domačem ozemlju. Madžarsko govoreča skupina Kosztolányi Dezso iz Subotice v Srbiji, ki jo vodi vzhajajoča gledališka zvezda in režiser predstave Andras Urban, bo uprizorila Turbo paradiso, predstavo o nasilju, nacionalizmu in frustracijah, ki izhajajo iz političnih odnosov. Stalni gost slovenskih gledaliških hiš, bosanski režiser Dino Mustafić, bo na festivalu gostoval z dvema predstavama. Patriotic Hypermarket je dvojezična predstava in prva koprodukcija albanskih in srbskih umetnikov, zasnovana pa je na štiridesetih intervjujih, ki so jih opravili s srbskimi in albanskimi prebivalci Kosova. Predstavo Sokratov zagovor Mustafić sopodpisuje z albansko-makedonskim režiserjem, ki živi na Švedskem, Dritërom Kasapijem. V sodobni interpretaciji Platonovega teksta režiserja poiščeta prostor za novo agoro in jo najdeta v gledališču. Črnogorsko narodno gledališče pa bo uprizorilo predstavo po svojem največjem epu, Njegoševem Gorskem vencu. Predstavo po besedilu iz 19. stoletja, ki temelji na pripovedi o izganjanju črnogorskih muslimanov v namen osamosvajanja izpod turške oblasti, je režiral Diego de Brea.
