Poleg tega festival uspešno širi svoje področje delovanja na polje teorije, saj je bila kot že v minulih letih tudi tokrat organizirana tematska okrogla miza, letos na temo narečne poezije, z udeležbo strokovnjakov Marije Stanonik, Franca Marušiča Lanka in pesnika Janeza Ramoveša.
Spregledana vrednost narečij
Razprava o slovenski narečni poeziji je ponudila smernice za razumevanje dokaj neugodnega položaja slovenske narečne poezije, ki ji mesto določa nenaklonjeno akademsko ozračje; to strogo ločuje med vrednostjo literature v knjižni slovenščini in literature v narečjih. Podobno razumevajo narečja tudi njihovi govorci, saj lahko na lokalnih radijskih postajah še vedno slišimo šale na račun lokalnega govora, redko pa je dialekt uporabljen v ustvarjalnem diskurzu, ki ne bi bil humoren, čeprav po mnenju Marije Stanonik večina narečij ponuja izjemno paleto izraznih možnosti in strukturno razčlenjenost. Izvore narečnega književnega ustvarjanja pa je po mnenju Stanonikove mogoče iskati v "težnji po izražanju psihološke in pokrajinske identitete", kar bi bilo mogoče dokazati z analizo primerljivega "ustvarjalnega etosa" avtorjev, ki prihajajo iz istih pokrajinskih enot: "Kako ne bi enako mislili, če pa enako vidijo," je menila Stanonikova.
Novi prevajalski obeti
Prevajalski del festivala je letos ponudil "vpogled v zvočnost" prevodov slovenske poezije v nizozemski jezik ter njegovo različico, flamščino. Diplomanti slavistike z Univerze v Gentu Morgane Hanssens, Liese Vossen in Frederik Mergaerts so pod mentorstvom Pavla Ocepka, ki že šest let vodi edini lektorat slovenščine v nizozemskem govornem prostoru, prevedli enajst pesmi avtorjev, ki so bili povabljeni na festival. Kot je dejal Ocepek, pomeni študentom povabilo na profesionalen slovenski prevajalski festival "nedvomno krono njihovega triletnega študija jezika in je spodbuda za študij slovenščine tistim študentom, ki v sklopu študija slavistike šele izbirajo svoj drugi slovanski jezik". Mladi diplomanti novico o uspešnem zaključku študija so prejeli prav v času trajanja festivala so po mnenju mentorja "ustvarili izjemno ekipo, v kateri je med prevajanjem prihajalo do kakovostne interakcije, v diskusijah o najboljših prevodih je namreč vsak od treh predstavil svoje ideje, končni prevodni rezultati pa so konsenz najboljših predlogov in po mnenju strokovne svetovalke na visokem nivoju".
Prevajalska delavnica na Prangerju je tako maloštevilnemu naboru slovenske literature, prevedene v nizozemščino (sestavljajo ga romana Galjot in Severni sij Draga Jančarja ter dve kratki starejši antologiji poezije), prinesla nekaj novih prevodov sodobne slovenske poezije ter dobre obete za slovensko literaturo na nizozemsko-belgijskih tleh v prihodnosti.
