Pri Inšpektoratu RS za delo poudarjajo, da niso le uradne osebe tiste, ki so izpostavljene nasilju, napadom in grožnjam s strani tretjih oseb. "Dejansko se to dogaja tudi v večjem številu dejavnosti, kjer so kontakti delavcev s strankami pogostejši, kot na primer poštna in bančna dejavnost, trgovine in tudi razne uslužnostne dejavnosti ter varnostne službe. V preteklih letih je bilo na teh področjih ravno tako večje število poškodb in med temi najdemo tudi smrtne nezgode. Vsekakor se spominjamo umrle poštne uslužbenke (2011), umrle zdravnice (2007), umrlega prodajalca zlatnine in nakita (2011), zelo svež pa je primer umrlega geometra pred nekaj dnevi," je razložil glavni inšpektor za delo Franc Rančigaj.
Inšpektorat za delo je v letošnjem letu na področju dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti prejel 20 prijav nezgod pri delu v zvezi z nasiljem, napadalnostjo in grožnjami s strani tretjih oseb, kar je imelo za posledico poškodbe delavcev. Leto prej je bilo takšnih prijav 37, leta 2010 pa 35.
Gradbenim inšpektorjem grozijo tudi s smrtjo
Pri Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor (IRSPEP) v zadnjem času zaznavajo povečanje števila primerov ogrožanja uradnih oseb. "Ogrožanju so izpostavljeni predvsem gradbeni inšpektorji pri svojem delu na terenu, kjer jih ogrožajo inšpekcijski zavezanci in tudi njihovi družinski člani. Grožnje je prejela tudi glavna inšpektorica organa," so pojasnili. Dodali so, da so najpogostejši vzroki groženj povezani z inšpekcijskimi zavezanci, pri katerih inšpektorji ugotovijo nepravilnosti (npr. nelegalne gradnje) in ukrepajo.
Sicer pa pri IRSPEP ugotavljajo, da se v glavnem pojavljajo grožnje z nasiljem, vpitje, fizični napadi na inšpektorje, v zadnjem času pa tudi grožnje s smrtjo. Leta 2008 so pri IRSPEP tako zabeležili dve ogrožanji (vsebovali sta vpitje, grožnje in fizično zadrževanje), 2010 tri (zasledovanje, nadlegovanje, grožnje, zastraševanje), leto pozneje osem (grožnje po telefonu, vpitje, grožnje z nožem, žaljenje, fizično nasilje), letos pa že 14 (grožnje po elektronski pošti, telefonu, grožnje s smrtjo).
Spomnili so na primer fizičnega napada na terenu, ko je inšpektor 20. aprila lani opravljal inšpekcijski pregled na terenu v zvezi z medvedjim mladičem. Takrat je zavezanec vpil na inšpektorja in ga udaril, poškodoval je tudi službeni avto (o tem smo poročali tudi pri Dnevniku). Bolj ali manj prikrite grožnje s smrtjo pa organ dobiva predvsem preko e-pošte. "Zaposleni dobivajo veliko groženj tudi preko e-pošte in po telefonu. V nekaj primerih je morala posredovati tudi policija," so sporočili iz IRSPEP. V primerih, ko pričakujejo ogrožanje pri izvršbi (rušenju nelegalno zgrajenih objektov), inšpektorat zaprosi za asistenco oziroma varovanje policije, so še razložili.
Pri TIRS-u se soočajo predvsem z verbalnim nasiljem
Pri Tržnem inšpektoratu RS (TIRS) se, kot so zapisali, soočajo predvsem z grožnjami v verbalni obliki. Če pri teh grožnjah zaznajo, da bi jih posamezniki utegnili izvršiti, o tem obvestijo policijo, ki ustrezno ukrepa. Sicer so pri TIRS-u pred dnevi pripravili tudi dan odprtih vrat, kjer so potrošnike in podjetja seznanjali s svojim delom, dejavnostjo, poslanstvom in pristojnostmi. "Morda s tem razbijemo kakšen predsodek, strah, kdo smo in kaj delamo," je ob tem povedala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić, ki je za Dnevnik.si pojasnila, da se ji v zadnjem času zdi, da so posamezniki do uradnih oseb agresivneje nastrojeni.
Tiskovni predstavnik Generalne policijske uprave Drago Menegalija pa je sporočil, da glede na zabeležene podatke o napadih na uradne osebe v zadnjih letih ni opaznih večjih odstopanj. V prvem polletju letošnjega leta so tako zabeležili 50 napadov na uradno osebo, ko je ta opravljala svoje delo (v letu 2011 je bilo takšnih primerov 99), in pa 162 primerov preprečitve uradnega dejanja oz. maščevanja uradni osebi (leta 2011 240, leto prej pa 214 primerov). Pri policiji sicer ne vodijo podatkov po posameznih vrstah uradnih oseb, ki so bile žrtev.
