Zborovanje so poimenovali "pohod z vrtnicami", z njim pa naj bi izkazali solidarnost z žrtvami petkovih napadov v središču Osla in na otoku Utoya.

Desničarski skrajnež Anders Behring Breivik je v petek najprej sprožil eksplozijo avtomobila bombe v vladni četrti v Oslu. Nato je odšel na otok Utoya, kjer je oblečen v policista streljal na udeležence tabora podmladka norveške laburistične stranke. Na otoku je po zadnjih uradnih podatkih ubil 68 ljudi, v Oslu pa osem. Danes je prvič stopil pred sodnike, kjer je znova priznal odgovornost za napada, a se ni izrekel za krivega.

Oče 32-letnega napadalca je v danes objavljenem pogovoru za televizijo TV2 dejal, da bi moral njegov sin storiti samomor, namesto da je ubil toliko ljudi. Upokojeni diplomat Jens Breivik, ki živi na jugu Francije, je še povedal, da s sinom ni imel stikov že 15 let in da jih ne namerava imeti niti v prihodnje. Ne razume, da se je kaj takega lahko zgodilo. "Tega ne bi mogel narediti nihče normalen," je dodal po poročanju AFP.

Skandinavija obstala: Minuta tišine v spomin na žrtve napadov

Na Norveškem so se opoldne z minuto tišine spomnili žrtev petkovih terorističnih napadov v vladni četrti v Oslu in na otoku Utoya. V znak solidarnosti so spomin na 76 mrtvih z minuto tišine istočasno obeležili tudi v drugih skandinavskih državah, žrtev pa so se spomnili tudi v Evropski komisiji.

Po vsej Norveški je skoraj pet milijonov državljanov opoldne prenehalo z delom, vlaki so obstali, ustavil se je tudi cestni promet, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Norveški kralj Harald V. in premier Jens Stoltenberg sta minuto tišine obeležila v avli univerze v Oslu in se kot prva vpisala v žalno knjigo za večinoma mlade žrtve 32-letnega norveškega desničarskega skrajneža.

Breivik priznal napada, a zanju ne sprejema kazenske odgovornosti

Spomin na žrtve dvojnega napada so obeležili tudi v Evropski komisiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opoldne je komisarka za ribištvo Maria Damanaki prisotne pozvala k minuti tišine, s katero so izrazili spoštovanje in sočutje EU do žrtev petkovega napada. "Stopimo skupaj za Norveško," je dejala Damanakijeva.

Napadalec Anders Behring Breivik je sicer danes ob 13. uri prvič stopil pred preiskovalnega sodnika. Dejanje je že priznal, obžalovanja pa ne čuti.

''Norveška se je zbudila v žalovanje''

Norveški premier, Jens Stoltenberg, je glede dogodkov v minulih dneh dejal: "Z besedami ne morem izraziti, kako sočustvujem z vsemi, ki so bili v napadu prizadeti.“ Zunanji minister Jonas Gahr Store pa je dodal: "Danes se je Norveška zbudila v globoko žalovanju po groznih napadih, ki so nas pretresli v petek."

Na Poljskem so zaradi suma pomoči pri umoru aretirali trgovca, ki je Breiviku prodal kemikalije

Predsednik slovenskega državnega zbora dr. Pavel Gantar je ob nedavnem terorističnem napadu v mestu Oslo ter na otoku Utoya poslal sožalnico predsedniku norveškega parlamenta. Dr. Gantar je v imenu Državnega zbora Republike Slovenije in v svojem imenu izrekel iskreno sožalje norveškim parlamentarnim kolegom in vsem družinam, ki so v tragediji izgubile svoje najbližje. Dodal je, da je "pojav ekstremizma zaskrbljujoč, še posebej ko se pokaže v svoji najokrutnejši obliki kot so tovrstna teroristična dejanja, ki jih v Sloveniji najostreje obsojamo."

Po napadih na Norveškem v Skandinaviji previdnejši

 Finska na primer razmišlja o zaostritvi svoje zakonodaje glede orožja, Danska pa o strožjih pravilih pri nakupu materialov, ki bi lahko služili za izdelavo bombe.

Na Finskem je predstavnik policije že v soboto napovedal novo pobudo v smeri zaostritve zakonodaje glede nakupa in nošnje orožja, ki je v tej državi relativno ohlapna, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Čeprav so na Finskem v preteklosti doživeli dva krvava poboja na šolah in več drugih strelskih pohodov posameznikov ter so zahteve v tej smeri že dolgo prisotne, imajo po drugi strani močan lovski lobi in druge interesne skupine, ki so večje premike v tej smeri doslej uspeli preprečiti.

V sredini junija je sicer stopila v veljavo strožja zakonodaja - starostno mejo za samostojno posedovanje ročnega strelnega orožja so na primer zvišali s 17 na 20 let -, a je glede na prvotne predloge zelo omiljena.

Danski pravosodni minister Lars Barfoed pa je za današnjo izdajo časnika Politiken izjavil, da se mora Danska iz dogodkov na Norveškem učiti, zato je po njegovem "samoumevno", da je treba preveriti, ali bi bilo treba zaostriti prodajo umetnih gnojil.

Domnevni norveški napadalec naj bi namreč bombo, ki je v petek razdejala vladno četrt v Oslu, izdelal prav s pomočjo velike količine umetnih gnojil.

Po vsej Skandinaviji so se v minulem desetletju razvile sicer še relativno maloštevilne, a ponekod zelo nasilne skrajne desničarske skupine. A daleč največja, najbolj brutalna in od tradicionalnih političnih strank najbolj neodvisna je skrajno desna neonacistična scena na Švedskem, iz katere je v 80. letih prejšnjega stoletja izšlo tudi več rasistično motiviranih serijskih morilcev in atentatorjev.