Španija naj bi trenutno iskala podporo evropskih partneric za svojo prošnjo. Ta ni zagotovljena, saj se nekatere države močno bojijo širjenja krize na preostale države z evrom, predvsem na močno zadolženo Italijo.

Globalni vlagatelji in številni voditelji držav z evrom so Španijo pozvali, naj za pomoč raje zaprosi bolj zgodaj kot prepozno, a vlada premiera Mariana Rajoyja je takšne ideje doslej zavračala. Tudi ta teden na to temo še naj ne bi bilo preboja.

Med tistimi, ki nasprotujejo pomoči Španiji, so menda številni nemški politiki. O tem bi namreč moral glasovati nemški parlament, v Berlinu pa menijo, da bi bilo pomoč davkoplačevalcev Španiji težko upravičiti, saj se Madrid trenutno brez težav zadolžuje na finančnih trgih.

Neuradne navedbe o željah Španije so doslej najbolj jasen signal o smeri, v katero si želi španska vlada. Evropska centralna banka (ECB) je prejšnji mesec izrazila pripravljenost kupovati obveznice problematičnih držav z evrom, a le, če se bodo države po pomoč najprej obrnile na ESM.

Madrid želi preventivno posojilo

ESM bi lahko Španiji pomagal z neposrednimi posojili ali pa s preventivno posojilno linijo. Madrid naj bi se nagibal k drugi možnosti. Računajo namreč na to, da bodo po uradni prošnji za pomoč stroški zadolževanja Španije upadli in država zato sploh ne bi potrebovala posojila. "Lahko bi rekli, da gre za virtualno posojilno linijo," Wall Street Journal povzema navedbe vira.

Izračuni so pokazali, da bi dan po objavi španske prošnje za pomoč stroški zadolževanja lahko upadli za do 1,5 odstotne točke, medtem ko bi španska borza lahko zabeležila 15-odstotno rast.

Rajoy je prejšnji mesec napovedal, da bo za pomoč zaprosil le, če bo imela Španija "soglasno" podporo partneric iz območja z evrom in če bo pomoč prišla "pod razumnimi pogoji". Vir je sicer za časnik izrazil prepričanje, da EU od Španije v zameno za pomoč ne bi zahtevala veliko več od tega, kar je država že uvedla sama.

Pri Wall Street Journalu opozarjajo še, da želi vir ostati anonimen zaradi občutljivosti pogajanj. Želja pa naj bi bila signalizirati evropskim partnericam, da je naslednji korak njihov, ter posvariti pred posledicami zavrnitve prošnje po pomoči. Če bi se to zgodilo, bi bilo z evrom konec, je prepričan vir. "Naslednji dan bi bil katastrofa" za globalne finančne trge, je še menil.