Pri odločanju o naslednjem koraku Srbije na poti v EU - začetku pristopnih pogajanj, je po navedbah komisije "ključna prioriteta" Kosovo. "Vidno in trajno izboljšanje odnosov med Srbijo in Kosovom je potrebno, da bosta lahko oba nadaljevala pot v EU in se pri tem izogibala temu, da bi drug drugega blokirala pri teh prizadevanjih," piše v širitvenem svežnju.

Srbija z dolgim nosom

Srbija tako ostaja z dolgim nosom. V Beogradu so namreč še pred nekaj tedni zatrjevali, da je čimprejšnji začetek pogajanj za njih prva prioriteta, a so nato v pričakovanju slabih novic spremenili ton, češ da se jim nikamor ne mudi, saj je desetletje hitenja na poti v unijo Srbijo pahnilo v revščino.

Kosovo je lahko zadovoljno z rezultatom študije o tem, ali je izvedljivo, da z EU sklene sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki velja za nekakšno zagotovilo o nepovratnosti poti v unijo. Študija je namreč pokazala, da EU in Kosovo ta sporazum lahko skleneta, tudi če članice unije nimajo enakih stališč o statusu Kosova.

Komisija bo pogajalske smernice za sklenitev tega sporazuma predlagala, ko bo Kosovo doseglo ustrezen napredek pri izvajanju številnih kratkoročnih prioritet. Čeprav je rezultat študije pozitiven, tako lahko traja še leta, preden bo Kosovo tak sporazum dejansko podpisalo.

Tudi druge balkanske države brez spodbunih novic

Tudi drugim državam na Zahodnem Balkanu poročilo ne prinaša posebej spodbudnih novic o skorajšnjih premikih, temveč v bistvu le opisuje obstoječe stanje - z nekaj pohvalami o napredku, a s precej več opozorili glede pomanjkljivosti.

Črna gora je junija začela pristopna pogajanja in čaka, da se konča proces primerjave črnogorske zakonodaje z evropskim pravnim redom. Pričakuje se, da bo prihodnje leto odprla prva poglavja, med njimi najprej najtežji - pravosodje in temeljne pravice ter svoboda, pravica in varnost.

Makedonija, ki je kandidatka od leta 2005, je že četrto leto zapored dobila priporočilo za začetek pogajanj, ki pa se zaradi nerešenega spora z Grčijo o imenu ne udejanji. Komisija danes poudarja, da bi odločitev za pogajanja prispevala k ustvarjanju pogojev za to, da se najde rešitev o imenu, Makedonijo pa poziva, naj se z Grčijo "brez odlašanja" dogovori o vzajemno sprejemljivi rešitvi.

Albaniji komisija namenja pogojno priporočilo za dodelitev statusa kandidatke. Pogoj je izpolnitev niza ključnih reform na področju pravosodja in javne uprave, revizija parlamentarnih pravil ter zavezanost v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Ključen test pa bo izvedba parlamentarnih volitev v letu 2013.

BiH na repu kolone

BiH, ki še ni niti zaprosila za članstvo in ne izpolnjuje nobenih pogojev za kakršen koli napredek, ostaja na repu kolone, skupaj s Kosovom, katerega napredek razen notranjih problemov ovira tudi dejstvo, da ga pet članic unije - Španija, Slovaška, Romunija, Grčija in Ciper - še vedno ne priznava kot samostojno državo.

Pomembni koraki na poti držav Zahodnega Balkana v unijo so podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki zagotavlja nepovratnost procesa, prošnja za članstvo v uniji, status kandidatke, začetek pogajanj in podpis pristopne pogodbe.

Najdlje v tem procesu je Črna gora. Poleg nje sta kandidatki že tudi Makedonija in Srbija, ki čakata na začetek pogajanj. Preostale tri države so potencialne kandidatke: Albanija čaka na ta status, BiH čaka na ratifikacijo sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, Kosovo pa tega sporazuma ni niti še podpisalo.

Širitveni pregled vključuje devet držav - poleg omenjenih šestih še Hrvaško, ki je že pristopnica, ter kandidatki Turčijo in Islandijo. Vsa priporočila komisije se lahko udejanjijo šele, ko jih s soglasjem potrdijo članice unije. Širitev je običajno na dnevnem redu decembrskega vrha EU, ki ima pri tem zadnjo besedo.