Grčija je ponudbo objavila za obveznice s skupno nominalno vrednostjo okoli 206 milijard evrov. Od tega je za 177 milijard evrov obveznic izdanih v skladu z grškim pravom. Med upniki, ki imajo v lasti te obveznice, so ponudbo za zamenjavo sprejele finančne ustanove, ki imajo v lasti obveznice s skupno nominalno vrednostjo okoli 152 milijard. Delež sodelovanja je bil s tem 85,8-odstoten, navaja grško finančno ministrstvo.

Upniki so se odzvali, a sodelovanje zavrnili

Pri obveznicah, izdanem po grškem pravu, so se sicer upniki, ki imajo v lasti za skupno 5,3 odstotka teh obveznic, odzvali, a sodelovanje zavrnili. Ob tem pa grško finančno ministrstvo napoveduje, da bo izkoristilo klavzulo kolektivne akcije ukrepanja, s čemer bodo zadržane upnike prisili k odpisu dolga. Nekoliko drugače je pri obveznicah, ki jih je izdala ali zanje jamčila Grčija, pa so izdane po pravo drugih držav.

Pri teh so Atene uspele v zamenjavo prepričati upnike, ki imajo za skupno 20 milijard evrov teh obveznic, kar predstavlja 69 odstotkov skupne nominalne vrednosti vseh omenjenih obveznic. Pri teh obveznicah grško finančno ministrstvo razkriva, da se je država odločila podaljšati veljavnost ponudbe za zamenjavo obveznic, in sicer do 23. marca. Ponudba se bo na ta dan iztekla ob 21. uri po srednjeevropskem času.

Izpolnjeni so vsi pogoji za drugo tranšo

Finančni ministri držav območja evra ocenjujejo, da so izpolnjeni vsi pogoji za začetek potrebnih nacionalnih postopkov za dokončno odobritev javnega prispevka k drugemu programu pomoči Grčiji, je po današnji telekonferenci ministrov v izjavi za javnost zapisal šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Juncker je zapisal, da je visoka udeležba zasebnih upnikov v operaciji zamenjave obveznic, s katero bodo Grčiji delno odpisali dolg, opogumila ministre, rezultat pa pomeni velik prispevek k zagotovitvi vzdržnosti grškega dolžniškega bremena.

Evroskupina pričakuje, da se bo udeležba upnikov še dvignila. Pri tem ocenjuje, da vsebuje ponudba za odpis dolga edinstvene elemente, zaradi katerih je v luči možnih alternativ zelo privlačna. Trojka predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je po drugi strani ugotovila, da Grčija zadovoljivo izvaja vse predhodno dogovorjene varčevalne in reformne ukrepe.

Fitch znižal oceno na raven delnega bankrota

Bonitetna hiša Fitch je danes sledila agenciji Standard & Poor's in v skladu z napovedmi oceno za dolgoročni dolg Grčije znižala s C na raven delnega bankrota. V Fitchu ocenjujejo, da so zasebni upniki s pristankom na zamenjavo obstoječih obveznic z novimi pristali na dejanski odpis dolga v višini 74 odstotkov nominalne vrednosti obveznic.

Fitch je ta korak napovedal že 22. februarja, ko je oceno Grčije znižal za dve stopnji s CCC na C. Takrat je zapisal, da bo bonitetna ocena obstoječega grškega dolga po zamenjavi obveznic, če bo ta uspešna, pristala na najnižji ravni oz. pri D, kar odraža delni oziroma omejeni bankrot.

Fitch je danes ponovil tudi, da bo kmalu po poravnavi zamenjave grških obveznic, ki naj bi bila 12. marca, oceno grškega dolga dvignil z območja delnega bankrota, nova ocena pa bo nato odvisna od rezultatov ponovne preučitve položaja in kreditnega profila države. Nova ocena naj bi pristala nekje na območju ocene B.

Fitch je s tem sledil razmišljanju agencije Standard & Poor's, medtem ko je tretja izmed velikih bonitetnih hiš Moody's na začetku marca oceno za dolgoročni dolg Grčije znižala s Ca na C, kar je najnižja možna za državne obveznice po njihovi metodologiji.

Moody's namreč zamenjavo obveznic označuje za zamenjavo iz nuje, saj so morali upniki pristati na dejanske izgube v višini nad 70 odstotkov nominalne vrednosti obveznic, njihova alternativa pa je bila nenadzorovana razglasitev plačilne nesposobnosti s strani Grčije. Tudi Moody's tako meni, da gre za neko obliko delnega bankrota, čeprav tega tako ne poimenuje.