Rok za dogovor oziroma za soglasje odpisa se je iztekel v četrtek ob 22. uri po srednjeevropskem času, predvidoma pa bo rezultate dogovora grška vlada sporočila danes zgodaj zjutraj. Cilj dogovora z zasebnimi upniki je znižanje dolga iz 206 milijard evrov za 53,5 odstotka ter prestrukturiranje preostanka dolga. Investitorji bodo v primeru dogovora tako pridobili nove vrednostne papirje, katerih nominalna vrednost bo znašala manj kot polovico obstoječih, imela bo daljšo ročnost in nižjo kuponsko obrestno mero. Navedeno pomeni, da gre pri zamenjavi v resnici za več kot 70-odstotni odpis. Grške oblasti pričakujejo, da bodo upniki sprejeli ponujene pogoje, v nasprotnem primeru so pripravljeni upnike v zamenjavo prisiliti. Po zdaj znanih podatkih je dogovor precej verjeten, saj naj bi ponudbo sprejelo že dovolj investitorjev, da dogovor stopi v veljavo in je priznan kot prostovoljni odpis. Največji zasebni upniki so sicer domače banke ter pokojninski skladi, ki so že potrdili, da bodo dogovor sklenili, potrdilo pa ga je tudi precejšnje število evropskih bank. Uspešno izveden dogovor pa je le eden izmed korakov, da se Grčija vendarle nekako izvije iz krize. Obseg javnega dolga bo tudi po odpisu še vedno izredno visok in ga bo država brez rasti gospodarstva le s težavo servisirala.
Glavna težava, to je problem pomanjkanja rasti in konkurenčnosti, še vedno ostaja. Obseg gospodarske aktivnosti se namreč v Grčiji še vedno krči, pritisk na javno varčevanja pa na obseg aktivnosti kratkoročno učinkuje negativno. Prav ponovni vzpon gospodarstva mora biti naslednji izziv države oziroma vse Evropske unije. V nasprotnem primeru bodo težave z refinanciranjem dolga ponovno na pogajalski mizi in ni jih malo, ki menijo, da zadnja pomoč ni bila zadnja, ne Grčiji, ne kateri drugi državi Unije.
