Raziskava sicer kaže, da se 71 odstotkov Evropejcev zaveda staranja prebivalstva Evrope, vendar jih ta trend, kot omenjeno, ne skrbi preveč. Prebivalstvo Evrope se sicer zaradi nizke rodnosti in vedno daljše pričakovane življenjske dobe hitro stara. Število ljudi, starih 65 let ali več, naj bi se glede na število delovno sposobnih ljudi do leta 2060 podvojilo.

Javno mnenje glede problema staranja je po navedbah Eurobarometra v velikem nasprotju s stališčem oblikovalcev politike, po mnenju katerih je demografsko staranje v Evropi velik problem. Čeprav je običajna upokojitvena starost 65 let, je bila leta 2009 povprečna upokojitvena starost približno 61,5 let, gibala pa se je od nekoliko manj kot 59 let do nekaj čez 65 let. Na vprašanje, ali se strinjajo, da bo treba uradno upokojitveno starost v Sloveniji oziroma EU povišati do leta 2030, je pritrdilno odgovorilo 45 odstotkov Slovencev oziroma 33 odstotkov Evropejcev, čeprav je to jasna politična prednostna naloga v mnogih državah članicah.

Več kot 60 odstotkov vprašanih je prepričanih, da bi moralo biti dovoljeno delati tudi po upokojitveni starosti, tretjina vseh vprašanih pa pravi, da bi tudi sami želeli delati dlje. To bi si sicer želelo le 16 odstotkov Slovencev. Presenetljivo je, da se s tem na splošno bolj strinjajo ljudje blizu upokojitve kakor mlada generacija. 42 odstotkov Evropejcev meni, da bodo delo, ki ga trenutno opravljajo, sposobni opravljati po 65. letu, 17 odstotkov pa jih pričakuje, da z dosedanjim delom ne bodo mogli nadaljevati do 60. leta starosti. Vprašani Slovenci so v povprečju menili, da bodo svoje delo sposobni opravljati do 58. leta starosti. Tretjina Evropejcev si želi delati tudi po upokojitveni starosti, skoraj dve tretjini pa v primerjavi s polno upokojitvijo dajeta prednost kombinaciji dela s skrajšanim delovnim časom in delne pokojnine.

Raziskava kaže, kako zelo se po državah razlikujejo definicije pojmov "mlad" in "star". Na Malti, Portugalskem in Švedskem za mlade štejejo ljudi, mlajše od 37 let, na Cipru in v Grčiji pa so to ljudje, stari do 50 let. Po mnenju Slovencev je nekdo "star", ko dopolni 66,4 leta, za "mladega" pa ne velja več po 46. letu. Povprečno Evropejci menijo, da začnemo veljati za stare tik pred 64. letom, po starosti 41,8 let pa ne veljamo več za mlade. Raziskava Eurobarometra zajema pet področij: splošno dojemanje staranja in starejših, starejši na delovnem mestu, upokojitev in pokojnine, prostovoljno delo in podpora starejšim ter starejšim prijazno okolje.