V EU v povprečju 23 odstotkov anketiranih meni, da je učinek gospodarske krize na trg dela že dosegel vrh in da se bo stanje na področju zaposlovanja umirilo. 68 odstotkov vprašanih pa vrhunec krize še pričakuje. Od pomladne raziskave Eurobarometer se je zaupanje v politične institucije tako na nacionalni kot na evropski ravni zmanjšalo. Kljub temu EU ostaja akter, za katerega Evropejci ocenjujejo, da se najbolj učinkovito spopada z gospodarsko krizo.

Da je EU med akterji najučinkovitejša, meni 23 odstotkov vprašanih. Sledijo nacionalne vlade, ki jim najbolj zaupa petina Evropejcev, 16 odstotkov jih stavi na skupino G20, 14 odstotkov pa na Mednarodni denarni sklad (IMF), kažejo prvi podatki Eurobarometra. Med ukrepi EU v boju s finančno krizo se Evropejci najbolj strinjajo s strožjimi pravili za izogibanje plačevanja davkov, ki jih podpira 88 odstotkov ljudi. Sledijo povečevanje transparentnosti finančnih trgov (87 odstotkov), uvedba davka na dobiček bank (81 odstotkov) in poseg v bonuse, izplačane zaposlenim v finančnih ustanovah (79 odstotkov).

Med ukrepi, o katerih je zadnje čase več govora, uvedbo davka na finančne transakcije podpira 64 odstotkov vprašanih Evropejcev, proti jih je 24 odstotkov, 12 odstotkov pa o tem nima izdelanega mnenja. Uvedbo skupnih evropskih obveznic pa podpira še manj ljudi; v raziskavi je podporo temu ukrepu izrazilo 44 odstotkov, nasprotovanje pa 24 odstotkov vprašanih. 32 odstotkov je neodločenih.

Ob tem 61 odstotkov Evropejcev meni, da je trenutna finančna situacija v njihovem gospodinjstvu dobra. Toda med državami so še vedno velike razlike - v Grčiji in na Madžarskem jih na primer tako meni 24 odstotkov, na Nizozemskem pa kar 85 odstotkov, na Finskem 88 odstotkov, na Danskem in Švedskem pa 90 odstotkov ljudi. V Sloveniji je finančno situacijo v gospodinjstvu kot dobro označilo 57 odstotkov ljudi, kar je pet odstotnih točk manj kot v pomladni raziskavi Eurobarometer.

Podobno kot v prejšnjih raziskavah Eurobarometra se odgovori glede situacije nacionalnih gospodarstev po državah članicah zelo razlikujejo. Medtem ko več kot tri četrtine ljudi na Švedskem, v Luksemburgu in Nemčiji pravi, da je gospodarska situacija v njihovi državi dobra, se s tem mnenjem strinja manj kot pet odstotkov prebivalcev Grčije, Irske in Španije. Na splošno se je v zadnjih šestih mesecih število tistih, ki menijo, da je trenutna situacija nacionalnega gospodarstva dobra, nekoliko zmanjšalo in znaša 28 odstotka. Na drugi strani se je nekoliko povečalo število tistih, ki menijo, da je slaba - teh je 71 odstotkov.

Stanje nacionalnega gospodarstva v Sloveniji kot dobro ocenjuje osem odstotkov Slovencev. 92 odstotkov pa meni, da je gospodarska slika slaba. Podlaga za letošnjo jesensko javnomnenjsko raziskavo Eurobarometra so bili osebni intervjuji, opravljeni med 5. in 20. novembrom. Raziskava je zajela 31.659 ljudi v 27 državah članicah EU in državah kandidatkah.