Pred današnjim zneskom je ECB največji obseg posojil bankam potrdila junija 2009, ko se je finančni sistem spopadal s posledicami kolapsa ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Tedaj je sicer zapadlost posojil znašala le leto dni, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Svet ECB je dodatne ukrepe za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu sprejel 8. decembra. Gre za dve 36-mesečni operaciji refinanciranja v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri ter razširitev nabora zavarovanj za posojila ECB.
Osrednja finančna institucija območja evra želi na ta način bankam zagotoviti dovolj sredstev, da bodo lahko še naprej potrjevale posojila podjetjem, tako da ne bi prišlo do kreditnega krča, ki bi onemogočil gospodarsko rast.
S pomočjo triletnih posojil bo ECB bankam v državah z evrom omogočila, da bodo lahko odplačevale svoje dolgove. Če namreč ne bi mogle poravnavati svojih obveznosti, ne bi potrjevale posojil gospodarstvu, ki denar potrebuje za obratovanje, širjenje in zaposlovanje.
Mnogi ekonomisti napovedujejo, da bo območje evra v prihodnjih mesecih zdrsnilo v vsaj milo recesijo, negativna gospodarska rast pa bo močno zadolženim državam, kakršna je Italija, še otežila odplačevanje dolgov.
ECB vlogo kreditorja na zadnji ravni igra v primerih, ko si banke denarja ne morejo več izposoditi nikjer drugje. Predsednik ECB Mario Draghi poudarja pomen osrednje bančne institucije v območju evra kot podpornice bank, je pa proti krepitvi kupovanja državnih obveznic ranljivih držav s skupno evropsko valuto.
